Papež sprejel veleposlanike Malteškega viteškega reda

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče je spomnil na poslanstvo Malteškega viteškega reda, da namreč širijo Božjo slavo in spodbujajo posvečevanje svojih članov z varovanjem vere in služenjem ubogim. Spomnil je na evangeljski prizor, ko žena v Betaniji mazili Jezusa.

»Kristus je z naklonjenostjo sprejel to gesto in ob ogorčenih protestih tistih, ki so menili, da gre za potrato, razkril pomen tega dejanja ljubezni, storjenega v pripravi na njegov pogreb,« je dejal papež in pripomnil, da smo tudi mi, njegovi učenci, »poklicani, da ga mazilimo v ubogih«, in to »z ljubeznijo in ponižnostjo, brez govorništva in razkazovanja«.

Jezus zatem reče: »Kjer koli po svetu bo oznanjen ta evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin« (Mt 26,13). »Kristus je tako združil oznanjevanje evangelija in služenje ubogim,« je dejal papež. »Ko se približamo zadnjim, bolnim, trpečim, se spomnimo, da je to, kar počnemo, znamenje Jezusovega sočutja in nežnosti. V tem smislu vaše delo ni le humanitarno, kot je zaslužno delo številnih drugih ustanov: je versko delovanje, ki s služenjem najšibkejšim slavi Boga in priča o Gospodovi naklonjenosti do njih.«

S tega vidika je treba razumeti tudi diplomatsko dejavnost, ki jo veleposlaniki Malteškega viteškega reda opravljajo v številnih delih sveta, v 113 državah in v 37 predstavništvih pri mednarodnih organizacijah. »Gre za dejavnost verskega reda: če ne bi bila namenjena pričevanju o Božji ljubezni do pomoči potrebnih, bi bilo nesmiselno, da jo izvaja verski red.«

Papež je v nadaljevanju izpostavil, da je red podrejen Svetemu sedežu. Na ta način je opredeljen pomen reda na mednarodnem področju kot »instrument apostolskega delovanja«, ki je kot verski red podrejen Svetemu sedežu in pokoren papežu kot vrhovnemu predstojniku vseh redovnih ustanov. »Zato je pomembno, da se med diplomatskim predstavnikom reda in krajevnim papeškim legatom vzpostavi odnos rodovitnega sodelovanja v skupnem delovanju za dobro Cerkve in družbe. Tako vez reda s papežem ni omejitev njegove svobode, ampak varstvo, ki se izraža v Petrovi skrbi, da bi zagotovil večje dobro, kot se je že večkrat zgodilo, tudi z neposrednimi posegi v težavnih trenutkih.«

Frančišek je izpostavil, da »odvisnost Malteškega reda od Svetega sedeža torej ne zmanjšuje pomena njegovih diplomatskih predstavništev; nasprotno, zaradi nje se še bolj razume njihov smisel kot kanalov apostolske in karitativne dejavnosti reda, saj so odprti in velikodušni zlasti tam, kjer je to najbolj potrebno«. Omenil je izraz »humanitarna diplomacija«: »Diplomatski predstavnik je nosilec karizme reda, zato se čuti poklicanega, da svojo službo opravlja kot cerkveno poslanstvo. Ta posebna narava vaše diplomacije še zdaleč ne zmanjšuje njenega pomena, temveč je dragoceno pričevanje in zgovorno znamenje tudi za druga veleposlaništva, da bi bile tudi njihove dejavnosti usmerjene v konkretno dobro narodov in da bi bolj upoštevale najšibkejše.«