Papež: Spreminjati sheme, pozornost do šibkih, spodbujanje zakonitosti

Vatican News

Papež je po uvodnih pozdravih spomnil na enega izmed latinskoameriških pisateljev, ki je dejal, da imajo ljudje dve očesi: eno iz mesa, drugo pa iz stekla. S prvim vidijo, kar gledajo, z drugim pa to, kar sanjajo. »Danes v svetu, razdeljenem zaradi vojn in polarizacje, tvegamo, da bi izgubili sposobnost sanjanja. Vendar pa mi Argentinci pravimo: no te arrugues, kar pomeni "ne umakni se". In to je tudi moje povabilo vam: ne umaknite se, ne predajte se, ne prenehajte sanjati o boljšem svetu. Kajti v domišljiji se srečujejo razum, intuicija, izkušnje in zgodovinski razum, da bi ustvarjali in si drznili tvegati. Kolikokrat so skozi stoletja prav velike sanje o svobodi in enakosti, dostojanstvu in bratstvu, ki so odsev Božjih sanj, prinesle preobrat in napredek. S tega vidika bi vam rad priporočil tri drže, za katere menim, da so pomembne pri vašem prizadevanju: pogum, da bi spremenili sheme, pozornost do šibkih in spodbujanje zakonitosti.«

»Prvič: imeti pogum, da bi spremenili sheme in se v dialogu odprli za nove poti. V času, ki ga na različnih ravneh zaznamujejo konflikti in razdeljenosti, ne izgubimo izpred oči tega, kar je še mogoče storiti, da bi obrnili tok dogodkov. V nasprotju s togimi pristopi, ki ločujejo, z odprtim srcem gojimo soočenje in poslušanje ter nikogar ne izključujmo na politični, družbeni in verski ravni, da bi bil lahko prispevek vsakega posameznika v svoji konkretni posebnosti pozitivno sprejet v procesih sprememb, s katerimi je povezana naša prihodnost.«

»Drugič: pozornost do šibkih. Stopnja civilizacije se vidi po tem, kako se ravna z najranljivejšimi: z revnimi, brezposelnimi, brezdomci, priseljenci, izkoriščanimi in vsemi tistimi, ki jih kultura odmetavanja spreminja v odpadke. Ne pozabimo, da so velike diktature – pomislimo na nacizem – škartirale najranljivejše, jih ubijale, odstranile. Politika, ki je resnično v službi človeka, si ne more dovoliti, da bi njene zakone narekovale finance in tržni mehanizmi. Solidarnost je poleg moralne kreposti tudi zahteva po pravičnosti, ki terja, da se popravijo izkrivljanja in prečistijo nameni nepravičnih sistemov, tudi z radikalnimi spremembami perspektive pri podelitvi izzivov in virov med ljudmi in ljudstvi. Zato tiste, ki delujejo na tem področju, rad imenujem "socialni pesniki", saj je poezija ustvarjalnost; in tu gre za to, da se ustvarjalnost postavi v službo družbe, da bi ta postala bolj človeška in bratska. Ne bojte se poezije, poezija je tudi ustvarjalnost. Ne pozabimo na to sposobnost sanjanja.«

»In na koncu zakonitost. Vse, kar smo povedali do sedaj, vključuje prizadevanje za boj proti korupciji, zlorabi oblasti in nezakonitosti. Samo v poštenosti je namreč mogoče vzpostaviti zdrave odnose ter z zaupanjem in učinkovito sodelovati pri izgradnji boljše prihodnosti.«