Sveti oče vatikanistom: govorite resnico, vendar brez nepotrebnega hrupa

Vatican News

Papež se je na začetku vsem navzočim zahvalil za njihovo delo in dodal, da je novinarstvo posebna poklicanost. Primerjal jo je s poklicanostjo zdravnika, ki se odloči, da bo ljubil človeštvo z zdravljenjem njegovih bolezni. »Na nek način to stori tudi novinar, ki se odloči, da se bo z roko dotaknil ran družbe in sveta. To je klic, ki se rodi v mladosti in vodi k razumevanju, osvetljevanju različnih vidikov in pripovedovanju. Želim vam, da bi se vrnili h koreninam tega poklica, da bi se ga spominjali; da bi se spominjali klica, ki vas združuje pri tako pomembni nalogi. Kako zelo je potrebno po eni strani vedeti in pripovedovati, po drugi strani pa tudi gojiti brezpogojno ljubezen do resnice!«

Sveti oče je v nadaljevanju novinarjem izrazil svojo hvaležnost: ne samo za to, kar pišejo, ampak tudi za njihovo vztrajnost in potrpežljivost, s katero dan za dnem spremljajo »novice, ki prihajajo s Svetega sedeža in iz Cerkve«, ter poročajo »o ustanovi, ki presega "tukaj in zdaj"«. Prav tako se jim je zahvalil za požrtvovalnost, ko ga spremljajo po vsem svetu, saj morajo pogosto delati tudi ob nedeljah in praznikih. Ob tem se je novinarjem opravičil za trenutke, ko zaradi novic, povezanih z njim, niso mogli biti s svojimi družinami, se igrati z otroki, preživeti časa z možem ali ženo.

Papež je nato razmišljal o naslednjem vprašanju: »Kdo je vatikanist?« Nanj je najprej odgovoril z besedami enega izmed njihovih kolegov, »ki je pred kratkim praznoval 80. rojstni dan in je veliko potoval s papeži«. »Ko je govoril o svojem delu vatikanista, ga je opisal kot "delo, ki je tako hitro, da se včasih zdi neusmiljeno, dvakrat neprijetno, ker se nanaša na pomemben subjekt, kot je Cerkev, ki jo komercialni mediji neizogibno prenesejo na svojo raven [...] trga". "V tolikih letih vatikanizma," je dodal novinar, "sem se naučil umetnosti iskanja in pripovedovanja življenjskih zgodb, ki je način ljubezni do človeka [...]. Naučil sem se ponižnosti. Približal sem se številnim Božjim možem, ki so mi pomagali verovati in ostati človek. Zato lahko samo spodbudim tiste, ki se želijo lotiti te novinarske specializacije" (L. Accatoli, Predgovor h knjigi G. Tridente, Diventare vaticanista. Informazione religiosa ai tempi del Web, 2018, 5-7). Kljub težavam gre za lepo spodbudo: ljubiti človeka, učiti se ponižnosti.«

»Sveti Pavel VI. je takoj po izvolitvi, v mesecih pred nadaljevanjem koncila, novinarje, ki so poročali o dogajanju v Vatikanu, povabil, naj se poglobijo v naravo in duha dogodkov. Poročanje ne sme "temeljiti na merilih, ki Cerkvene zadeve razvrščajo v skladu s profanimi in političnimi kategorijami, ... ampak mora upoštevati to, kar resnično oblikuje življenje Cerkve, namreč njene verske in moralne cilje ter njene značilne duhovne lastnosti" (Nagovor predstavnikom tiska).« Papež Frančišek se je ob tem novinarjem zahvalil za njihovo delikatnost, s katero pogosto poročajo o škandalih v Cerkvi. Temu je sledila zahvala za prizadevanje, da bi ohranili pogled, ki zna videti onkraj zunanjosti; ki zna dojeti bistvo ter se noče podrediti površinskosti stereotipov in vnaprej pripravljenih formul spektakularnih informacij, ki namesto napornega iskanja resnice raje izberejo enostavno razvrščanje dejstev in idej v skladu z določenimi shemami. »Spodbujam vas, da nadaljujete po tej poti, ki zna združevati informacije s premislekom, govorjenje s poslušanjem, razločevanje z ljubeznijo,« je dejal sveti oče in nadaljeval:

»Isti novinar, ki sem ga citiral, je menil, da se bo moral vatikanist v medijskem okolju "upreti naravni poklicanosti množičnega komuniciranja, da bi manipuliral s podobo Cerkve. Mediji so namreč nagnjeni k temu, da deformirajo verske novice. Deformirajo jih tako z visokim ali ideološkim registrom kot z nizkim ali spektakularnim registrom. Skupni učinek je dvojna deformacija podobe Cerkve: prvi register jo postavlja v politično zvrst, drugi pa jo povezuje z lahkimi novicami" (Predgovor).«

Papež je dodal, da ta naloga ni lahka, a prav v tem je veličina vatikanista: subtilnost duše, ki je dodana novinarski sposobnosti. »Lepota vašega dela ob Petru je v tem, da ga utemeljujete na trdni skali odgovornosti v resnici in ne na krhkem pesku govoric in ideoloških branj; v tem, da ne skrivate resničnosti in tudi njenih težav, ne olepšujete napetosti, a hkrati ne povzročate nepotrebnega hrupa, temveč si prizadevate dojeti bistveno v luči narave Cerkve. To prinaša veliko dobrega Božjemu ljudstvu, najpreprostejšim ljudem, Cerkvi sami, ki jo čaka še kar nekaj poti, da bo mogla bolje komunicirati: s pričevanjem, še prej kot z besedami.«