PAPEŽ

Moliti danes. Izziv, ki ga je treba premagati. Predgovor papeža Frančiška

»Zapiski o molitvi« Zbirka besedil za leto molitve v Letu molitve, ki ga je razglasil papež Frančišek v pripravi na Jubilej 2025, je zbirka kratkih besedil, ki poglabljajo različne razsežnosti krščanskega dejanja molitve, ki so jih podpisali mednarodno poznani avtorji in avtorice. Zbirko ureja Dikasterij za evangelizacijo – Oddelek za temeljna vprašanja evangelizacije v svetu.

MOLITI DANES
Izziv, ki ga je treba premagati
Angelo Comastri

Predgovor papeža Frančiška

Molitev je dihanje vere, je njen najbolj pravi izraz. Kot tihi krik, ki prihaja iz srca tistega, ki veruje in se zaupa Bogu. Ni lahko najti besed, da bi izrazili to skrivnost. Koliko opredelitev molitve lahko poberemo pri svetnikih in duhovnih učiteljih, pa tudi iz razmišljanj teologov! Vendar pa se molitev pusti opisati vedno in samo v preprostostih tistih, ki jo živijo. Sicer pa nas je Gospod opozoril, da kadar molimo, ne smemo zapravljati besed, in se slepiti, da bomo zaradi tega uslišani. Učil nas je, naj dajemo prednost tišini in se zaupamo Očetu, ki ve, kaj potrebujemo, še preden ga prosimo (prim. Mt 6,7-8).

Redni jubilej leta 2025 je zdaj pred vrati. Kako naj se pripravimo na ta za življenje Cerkve tako pomemben dogodek, če ne z molitvijo? Leto 2023 je bilo namenjeno ponovnemu odkritju koncilskih naukov, vsebovanih predvsem v štirih konstitucijah 2. vatikanskega koncila. To je način, da ohranimo živo izročilo, ki so ga očetje, zbrani na koncilu, želeli položiti v naše roke, da bi preko njegovega udejanjanja Cerkev lahko pomladila svoj obraz in v primernem jeziku oznanjala lepoto vere moškim in ženskam našega časa.

Zdaj je čas za pripravo na leto 2024, ki bo v celoti posvečeno molitvi. V resnici se v našem času vedno glasneje sliši potreba po resnični duhovnosti, ki bi bila sposobna odgovoriti na velika vprašanja, ki se dan za dnem pojavljajo v našem življenju in jih izzove tudi svetovni scenarij, ki nikakor ni miren. Okoljsko-gospodarsko-družbena kriza, ki jo je zaostrila nedavna pandemija; vojne, zlasti vojna v Ukrajini, ki sejejo smrt, uničenje in revščino; kultura brezbrižnosti in odmetavanja teži k zadušitvi teženj po miru in solidarnosti ter k izločitvi Boga iz osebnega in družbenega življenja … Ti pojavi prispevajo k ustvarjanju težkega ozračja, ki številnim ljudem preprečuje, da bi živeli veselo in vedro. Zato je potrebno, da se naša molitev bolj vztrajno dviga k Očetu, ker posluša glas tistih, ki se obračajo k Njemu v zaupanju, da bodo uslišani.

To leto, posvečeno molitvi, nikakor ne vpliva na pobude, za katere vsaka krajevna Cerkev meni, da jih mora načrtovati za svoje vsakdanje pastoralno prizadevanje. Nasprotno, opozarja na temelj, na katerem bi se morali izdelati različni pastoralni načrti in dobiti svojo trdnost. Gre za čas, v katerem lahko tako osebno kot tudi skupnostno ponovno odkrijemo veselje molitve v različnostih oblik in izrazov. Čas, ki je pomemben za razvijanje gotovosti naše vere in zaupanja v priprošnjo Device Marije in svetnikov. Skratka, leto, v katerem bomo izkusili »šolo molitve«, ne da bi imeli karkoli za očitno in samo po sebi umevno, zlasti kar zadeva naš način molitve, ampak bomo vsak dan ponotranjili besede učencev, ko so prosili Jezusa: »Gospod, nauči nas moliti« (Lk 11,1).

V tem letu smo povabljeni, da postanemo bolj ponižni in pustimo prostor molitvi, ki izvira iz Svetega Duha. On zna v naša srca in na naše ustnice položiti prave besede, da jih Oče sliši. Molitev v Svetem Duhu nas združi z Jezusom in nam omogoči, da sprejmemo Očetovo voljo. Duh je notranji Učitelj, ki nam kaže pot, ki jo moramo prehoditi. Po njegovi zaslugi lahko molitev enega samega človeka postane molitev celotne Cerkve in obratno. Nobena stvar tako zelo kot molitev po Svetem Duhu kristjanom ne da občutka, da se čutijo združeni kot Božja družina, ki zna prepoznavati potrebe vsakogar, da postanejo prošnje in priprošnje vseh.

Prepričan sem, da bodo v tem letu škofje, duhovniki, diakoni in katehisti našli najbolj primerne načine, da bodo postavili molitev v temelj oznanjevanja upanja, za katerega Jubilej 2025 želi, da bi ponovno odmevalo v tem izmučenem svetu. Zato bo zelo dragocen prispevek posvečenih oseb, zlasti skupnosti kontemplativnega življenja. Želim, da se bodo v vseh svetiščih sveta, ki so privilegirani kraji molitve, okrepile pobude, da bo vsak romar lahko našel oazo vedrine in odšel s srcem, polnim tolažbe. Osebna in skupna molitev naj postaneta nenehni, brez prekinjanja, po volji Gospoda Jezusa (prim. Lk 18,1), da se bo Božje kraljestvo širilo in bo evangelij dosegel vsakega človeka, ki prosi za ljubezen in odpuščanje.

V podporo temu letu molitve je bilo pripravljenih nekaj kratkih besedil, ki nam bodo v preprostosti svojega jezika pomagala vstopiti v različne razsežnosti molitve.

Zahvaljujem se avtorjem za njihov prispevek in z veseljem polagam te »Zapiske« v vaše roke, da bi mogel vsak ponovno odkriti lepoto zanašanja na Gospoda s ponižnostjo in veseljem. In ne pozabite moliti tudi zame.