Papež: V postnem času vstopimo v notranjo puščavo, kjer bomo srečali divje zveri in angele
Papež Frančišek
Besedilo pravi: »V puščavi je bil štirideset dni in Satan ga je skušal«. Tudi mi smo med postnim časom povabljeni »vstopiti v puščavo«, torej v tišino, v notranji svet, v poslušanje srca in v stik z resničnostjo. V puščavi, dodaja današnji evangelij, je bil Kristus »med zvermi in angeli so mu stregli« (v. 13). Njegova družba so bile divje zveri in angeli. V nekem simboličnem smislu so tudi naša družba, saj ko vstopimo v notranjo puščavo, lahko tam srečamo divje zveri in angele.
Divje zveri. V kakšnem smislu? V duhovnem življenju lahko ob njih pomislimo na neurejene strasti, ki nam ločujejo srce in si ga skušajo prisvojiti. Vplivajo na nas, zdijo se mikavne, a če nismo pozorni, nas lahko raztrgajo. Lahko damo ime tem »zverem« duše: različne pregrehe, pohlep po bogastvu, ki nas zapre v preračunavanje in v nezadovoljstvo, nečimrnost užitka, ki te obsodi na nemir in samoto, ter še pohlep po slavi, ki poraja negotovost ter nenehno potrebo po potrjevanju in protagonizmu. Zanimivo je: ne pozabimo na te stvari, ki jih lahko srečamo znotraj: pohlep, nečimrnost in hlepenje. Gre za »divje« zveri, zato jih je treba kot takšne pomiriti in se z njimi spopasti, saj ti v nasprotnem primeru požrejo svobodo. In postni čas nam pomaga vstopiti v notranjo puščavo, da popravimo te stvari.
In potem so bili v puščavi angeli. Oni so Božji poslanci, ki nam pomagajo, nam delajo dobro. Dejansko je njihova značilnost, kot je v evangeliju, služenje (prim. v. 13). Natančno nasprotno od posedovanja, ki je značilno za strasti. Služenje nasproti posedovanju. Angelski duhovi pa spodbujajo dobre misli in čutenja, ki jih predlaga Sveti Duh. Medtem ko nas skušnjave trgajo, nas dobri božji navdihi združujejo in nam pomagajo vstopiti v harmonijo, pomirjajo srce, širijo okus po Kristusu, širijo »priokus nebes«. In da bi zaznali Božji navdih in ga dobro razumeli, je potrebno vstopiti v tišino in molitev. In postni čas je za to, da to storimo. Pojdimo naprej.
Najprej se lahko vprašajmo: katere so neurejene strasti, »divje zveri«, ki burijo moje srce? Drugič: da bi omogočil Božjemu glasu, da mi spregovori na srce in ga ohranim v dobrem, imam v mislih, da se malo umaknem v »puščavo«, ali pa da skušam med dnevom najti prostor, da razmislim to?
Devica Marija, ki je ohranila Besedo in ni dopustila, da bi se je dotaknile hudičeve skušnjave, naj nam pomaga v tem trenutku postnega časa.
