Sveti oče: Formacija mladih, ki odpira za vse, kar je resnično, dobro in lepo

Andreja Červek – Vatikan

Univerza Notre Dame se od svoje ustanovitve dalje posveča »spodbujanju poslanstva Cerkve, da oznanja evangelij s formacijo vsake osebe v vseh njenih razsežnostih«.  »Krščanska vzgoja je umetnost vodenja mladih k polnosti,« je papež Frančišek navedel blaženega Bazilija Moreauja, francoskega duhovnika iz 19. stoletja, ki je imel pomembno vlogo pri ustanovitvi univerze Notre Dame.

Sveti oče je spregovoril o treh jezikih, ki so pomembni pri usmerjanju k zrelosti, to so jezik glave, jezik srca in jezik rok. Kot je dejal, vsi trije skupaj tvorijo »obzorje, znotraj katerega si lahko katoliške akademske skupnosti prizadevajo oblikovati trdne in dobro integrirane osebnosti, katerih pogled na življenje oživlja Kristusov nauk«.

Glava – bogastvo katoliškega intelektualnega izročila

Katoliške univerze si v skladu s svojo naravo »z akademskim študijem in raziskovanjem prizadevajo za razvoj znanja«. »V globaliziranem svetu to pomeni potrebo po sodelovanju in interdisciplinarnem pristopu, ki združuje različna področja študija in raziskovanja. Vzgojno-izobraževalna prizadevanja katoliških ustanov namreč temeljijo na trdnem prepričanju o neločljivi skladnosti med vero in razumom, iz katere izhaja pomembnost krščanskega sporočila za vsa življenjska področja, tako osebno kot družbeno. Iz tega sledi, da so tako vzgojitelji kot študenti poklicani, da poleg vrednosti učenja na splošno vedno bolj cenijo tudi bogastvo katoliškega intelektualnega izročila.«

Srce – odprtost za vse, kar je resnično, dobro in lepo

Naloga katoliške univerze pa ni le razvijanje uma, glave, ampak mora vlagati tudi v srce. »Celotna univerzitetna skupnost je zato poklicana, da z modrostjo in spoštovanjem spremlja ljudi, zlasti mlade, na življenjski poti in jim pomaga gojiti odprtost za vse, kar je resnično, dobro in lepo,« je izpostavil papež Frančišek. »Za to je treba vzpostaviti pristne odnose med učitelji in študenti, da bodo lahko skupaj hodili in razumeli najgloblja življenjska vprašanja, potrebe in sanje.«

Po papeževih besedah to pomeni tudi »spodbujati dialog in kulturo srečanja, da bi se vsi naučili prepoznati, ceniti in ljubiti vsakogar kot brata in sestro, predvsem pa kot ljubljenega Božjega otroka. Pri tem ne smemo spregledati bistvene vloge vere pri vzgoji človeških src,« pri čemer je izrazil zadovoljstvo, da je za Univerzo Notre Dame značilno ozračje, ki študentom, profesorjem in osebju »omogoča duhovno rast in pričevanje o veselju evangelija, njegovi moči, ki preoblikuje družbo, in njegovi sposobnosti, da vsem daje moč za modro soočanje z izzivi našega časa«.

Roke – graditi boljši svet

Sveti oče je zatem spregovoril še o jeziku rok: »Katoliška vzgoja nas med drugim spodbuja, da gradimo boljši svet, s tem ko uči o skupnem življenju, bratski solidarnosti in miru. Ne moremo ostati zaprti med zidove ali meje naših ustanov, temveč si moramo prizadevati, da gremo na obrobje, da srečamo Kristusa v bližnjem in mu služimo. V zvezi s tem spodbujam nenehna prizadevanja univerze, da bi pri svojih študentih spodbujala zavezanost k solidarnosti za potrebe najbolj prikrajšanih skupnosti.«

Papež Frančišek je ob koncu govora izrazil hvaležnost univerzitetnemu vodstvu za njihovo velikodušno delo, da Notre Dame »ostaja zvesta svojemu edinstvenemu značaju in identiteti katoliške visokošolske ustanove«. Hkrati pa tudi upa, da bodo njihovi prispevki »še naprej krepili njeno dediščino trdne katoliške vzgoje in ji omogočili, da bo v družbi močno sredstvo za doseganje dobrega«.