Sveti oče semeniščnikom: Cerkev je veliko gradbišče, mi pa smo delavci

Andreja Červek – Vatikan

Semeniščnike so spremljali neapeljski nadškof Domenico Battaglia, rektor semenišča ter vzgojitelji in spirituali, predsednik in dekan teološke fakultete, navzoči pa so bili tudi svetovalci psihologi, administrativno osebje, redovne sestre in zakonski pari. O slednjih papež pravi, da je njihova navzočnost pomembna, saj izpostavlja »komplementarnost svetega reda in zakramenta svetega zakona«, kajti »pri formaciji duhovnikov potrebujemo prispevek tistih, ki so izbrali pot zakonske zveze«.

Sicer pa se v govoru obrača predvsem na bogoslovce in jih spodbuja, naj vsak dan gojijo lepoto vere ter svoje življenje izročijo »delovanju Svetega Duha, ki jim pomaga prevzeti Kristusovo obliko«. »Zapomnimo si, da se formacija nikoli ne konča, traja vse življenje, in če jo nekdo prekine, ne ostane tam, kjer je, ampak se vrne nazaj. Ko razmišljam o tem nenehnem notranjem delu, kar je duhovniška formacija, in o okrogli obletnici semenišča, mi na misel pride podoba gradbišča.«

Cerkev kot vedno odprto gradbišče

»Cerkev je predvsem vedno odprto gradbišče.« Nenehno ostaja na poti, odprta za novosti Duha in premaguje skušnjavo, da bi ohranila sebe in svoje interese. Njeno glavno delo je hoditi v družbi Vstalega Križanega in ljudem prinašati lepoto njegovega evangelija. In to je po papeževih besedah bistveno: »To nas uči sinodalna pot, to od nas zahteva poslušanje Duha in ljudi našega časa, brez kompromisov. To pa je tudi tisto, kar se zahteva od vas: da ste služabniki, ki znajo v vsaki situaciji sprejeti slog pastoralnega razločevanja in ki vedo, da smo vsi, duhovniki in laiki, na poti k polnosti in da smo delavci na gradbišču, kjer se gradi. Na današnjo zapleteno stvarnost ne moremo ponuditi monolitnih in v naprej pripravljenih odgovorov, ampak moramo svoje moči vlagati v oznanjevanje bistvenega, kar je Božje usmiljenje, ter ga izražati z bližino, očetovstvom in krotkostjo, pri tem pa izpopolnjevati umetnost razločevanja.«

Duhovniška formacija, kopljite globoko

Po papeževih besedah je to tudi razlog, da je formacija za prezbiteriat prav tako gradbišče. »Nikoli ne smemo narediti napake in imeti občutek, da smo že prispeli in da smo pripravljeni na izzive. Duhovniška formacija je gradbišče, na katerem je vsak med vami poklican, da se mu posveti v resnici, da pusti Bogu, da z leti gradi svoje delo. Zato se ne bojte pustiti Gospodu, da deluje v vašem življenju. Kot na gradbišču bo Duh najprej prišel porušit tiste vidike, tista prepričanja, tisti slog in celo tiste neskladne ideje o veri in služenju, ki vam preprečujejo, da bi rasli v skladu z evangelijem. Nato vam bo isti Duh, potem ko bo očistil notranje laži, dal novo srce, zgradil bo vaše življenje v skladu z Jezusovim slogom, vas naredil za nova bitja in učence misijonarje. Vaše navdušenje bo dozorelo prek križa, kakor je to bilo pri apostolih. Vendar se tega ne bojte: to je zagotovo lahko naporno delo, a če boste ostali poslušni in pristni, odprti za delovanje Duha, ne da bi togo otrpnili in se branili, boste odkrili Gospodovo nežnost v svojih slabostih in v čistem veselju služenja. Na tem gradbišču, kar je vaša formacija, kopljite globoko, iskreno “delajte resnico” v sebi, gojite notranje življenje, premišljujte Božjo besedo in s študijem poglabljajte  vprašanja našega časa ter teološka in pastoralna vprašanja. In dovolite mi, da vam nekaj priporočam: delajte na čustveni in človeški zrelosti. Brez nje se ne gre nikamor!«

Tudi struktura semenišča je veliko gradbišče

Tudi sama struktura semenišča je kot »veliko gradbišče«. »Na področju duhovniške formacije poteka proces, ki vključuje nova vprašanja in nove pridobitve: programi formacije doživljajo številne preobrazbe, saj so pripravljeni prisluhniti izzivom, ki čakajo duhovniško službo in od vseh zahtevajo zavzetost, strast in zdravo ustvarjalnost. Preizkušajo se nove pastoralne in misijonarske izkušnje z namenom spodbujanja postopnega vključevanja v prihodnje duhovniško življenje; predvidevajo se prekinitve v programu, da se spodbudi zorenje posameznika. Dobro je sprejeti in pretresti te novosti, jih živeti kot priložnosti za milost in služenje ter v njih zaznati Božjo navzočnost.«

Hoditi po poti spreobrnjenja in prenove

Ob koncu govora papež Frančišek izrazi upanje, da bi vsa skupnost neapeljskega nadškofijskega semenišča postni čas preživela v duhu spreobrnjenja in prenove ter ponudi konkretna priporočila: »Kako? Tako da se pustite osvojiti prenovljenemu čudenju nad Božjo ljubeznijo, ki je temelj poklicanosti, ki se sprejme in odkriva zlasti v čaščenju in v stiku z Besedo; da z veseljem odkrivate okus zmernosti in se izogibate potrati; da sprejmete življenjski slog, ki vam bo pomagal biti duhovniki, sposobni darovati se za druge in biti pozorni do najrevnejših; da se ne pustite preslepiti kultu podobe in videza, ampak gojite notranje življenje; da skrbite za pravičnost in stvarstvo, kar sta aktualni in pereči temi na našem planetu, ki od Cerkve pričakuje pogumne besede in preroška znamenja; da živite v miru in slogi, premagujete ločitve in se učite ponižno živeti v bratstvu. Bratstvo je še posebej danes eno največjih pričevanj, ki ga lahko ponudimo svetu.«