Papež bratovščinam Méride: Veliki teden je čas milosti, ki ga treba posvetiti molitvi in bratom

Papež Frančišek

Dragi sobratje Méride,
dragi Emeritenci,
bratje in sestre.
Hvala vam, da ste mi dovolili, da sem del razglasitve vašega velikega tedna, edinega na svetu, saj zelo malo mest lahko podoživi tiste dneve, ki so spremenili zgodovino človeštva v več kot 2000 let starih scenarijih, sočasnih tistim, v katerih je Kristus pretrpel svoje trpljenje.

Ko bom letos sodeloval pri molitvi križevega pota v Koloseju v Rimu, bom upošteval, da ga boste tudi vi obhajali v presunljivem rimskem amfiteatru v Méridi, kjer se zbere veliko vernikov z vsega sveta.

Tudi vi ste sredi evlalijskega jubilejnega leta, s katerim častite lik deklice mučenke sv. Evlalije, katere češčenje je spremenilo Mérido v zibelko španskega krščanstva in skozi zgodovino v romarski cilj.

Dobro se spomnim, ko so nadškof Mérida-Badajoza don Celso Morga, župan Antonio Rodríguez Osuna, predsednik Združenja mučenke sv. Evlalije Luis Miguel González prišli v Rim, da bi mi razložili vse svoje načrte, ki so jih začeli v tem pomembnem jubilejnem letu.

Sedaj se obračam na vse bratovščine v Méridi, na vse, ki skozi vse leto delajo, da bi zagotovili, da bo veliki teden pustil pečat, neizbrisen in trajen pečat v življenju vseh tistih, ki bodo premišljevali spokorne postaje. To ni predstava, ampak je razglasitev našega odrešenja, zato mora pustiti pečat.

V letošnjem sporočilu za postni čas sem opozoril, da je treba v velikem tednu posvetiti čas molitvi, da bi sprejeli Božjo besedo, da bi se kot Samarijan ustavili pred ranjenim bratom: »Ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega je ena sama ljubezen […] V Božji navzočnosti postajamo sestre in bratje, drug drugega čutimo z novo silovitostjo«, namesto da bi si jih prestavljali kot sovražnike in bi se vedno bolj ločevali.

Veliki teden je čas milosti, ne pozabimo tega, je čas milosti, ki nam ga Gospod daje, da bi odprli vrata svojih src, svojih župnij, svojih bratovščin. »Odpreti« in »iti ven« se od nas zahteva v velikem tednu, odpreti srce in iti naproti Jezusu in drugim, in tudi da prinašamo luč in veselje naše vere; vedno iti ven! In to storiti z Božjo ljubeznijo in nežnostjo, s spoštovanjem in potrpežljivostjo, vedoč, da mi dajemo svoje roke, svoje noge, svoje srce, Bog pa je tisti, ki nas vodi in nam kaže pot.

Dragi bratje in sestre Emeritenci, molim za vas, posebej še za družine, v katerih je nekdo od bližnjih bolan, za tiste, ki so sami, za potrebne, za tiste, ki so se znašli v ekonomskih težavah, pa tudi za mlade, ki so sedanjost in prihodnost Bratovščine v Méridi.

Želim vam rodoviten veliki teden pod varstvom sv. Evlalije in vam pošiljam svoj blagoslov ter vas prosim, da ne pozabite moliti zame. Hvala!