Papež Frančišek: Vsakdo ima pravico do dostojnega življenja v svoji deželi
Vatican News
Papež se na začetku naveže na besede evangelista Mateja, ki je zapisal, da so prvi dan nekvašenega kruha »prišli k Jezusu učenci in mu rekli: "Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel velikonočno večerjo?" (26,17). Ob tem doda, da se želi »danes Cerkev, ki roma v Kolumbiji, Kostariki in Panami, pridružiti Gospodu in skupaj z njim odgovoriti: "V Dariénu, z brati in sestrami migranti". Tam nas čakajo, na obali morja solz in smrti, ki združuje moške in ženske, odrasle in otroke z najrazličnejših geografskih širin,« poudari sveti oče.
Po njegovih besedah »migracije na tem področju vključujejo Venezuelce, Ekvadorce, Kolumbijce, Haitijce, ki se na poti pridružijo skupinam Nikaragovcev in drugih migrantov iz Srednje Amerike, pa tudi migrantom z drugih celin. Ta multikulturna karavana prečka Dariénsko vrzel: džunglo, ki predstavlja zmagoslavje narave, vendar pa danes postaja pravi križev pot, ki ne opozarja samo na pomanjkljivosti na področju obravnavanja migrantov na zahodni polobli, temveč tudi spodbuja cvetoč posel, ki omogoča kopičenje nezakonitih dobičkov, ki jih prinaša trgovina z ljudmi«.
Nadalje papež izpostavi dejstvo, da se kljub nevarnostim nezakonitega prehoda in izsiljevanja ter vse pogostejšim zavrnitvam ali pridržanjem v državah, kjer ti bratje in sestre niso zaželeni, mnoge osebe še vedno odločijo, da se odpravijo na to pot, da bi našle delo in boljše življenjske pogoje ali celo da bi se ponovno združile s svojo družino.
Sveti oče zatem zapiše, da je Cerkev v Latinski Ameriki in na Karibih »vedno izražala svojo skrb glede vprašanja migracij ter si prizadevala biti Cerkev brez meja, Mati vseh. Zato nas kot kristjane vsak begunec ali migrant, ki zapusti svojo domovino, vprašuje. V naših ljudstvih najdemo gostoljubno bratstvo, ki sprejema s človeško občutljivostjo, hkrati pa žal tudi brezbrižnost, zaradi katere je Darién zaznamovan s krvjo,« opozori papež Frančišek ter škofe spodbudi, naj si neutrudno prizadevajo za izkoreninjenje te brezbrižnosti: »Tako da bodo bratje in sestre migranti ob prihodu v Cerkvi našli prostor, kjer se bodo čutili sprejete; kjer bodo lahko potešili lakoto in žejo ter poživili upanje. Zato nas pastorala človeške mobilnosti spodbuja, kot pravi Izaija, da razširimo prostor šotora (prim. 54,2). Če se tudi sami prepoznamo kot tujci, z lastnimi ranljivostmi in pomanjkljivostmi, lahko tudi mi ustvarimo pogoje, da sprejmemo svojega bližnjega kot brata ali sestro in tako postane del našega vsakdana.«
Po papeževih besedah ima Cerkev v Severni in Južni Ameriki, vključno s Karibi, vzpostavljen širok in raznolik sistem pastoralne in karitativne službe na nacionalni in lokalni ravni, ki se kaže v odzivu pri neposredni pomoči migrantom. Na voljo so številna zavetišča, centri za nujno humanitarno pomoč, zdravstvena oskrba, psihosocialna pomoč, pravno svetovanje, duhovna pomoč, krepitev migrantskih skupin itd.. Sveti oče škofe poziva, naj ne zanemarjajo teh ustanov in oblik pomoči, saj predstavljajo priložnost, da sprejmemo naše najbolj potrebne brate in sestre ter jim izkažemo svojo dejavno ljubezen.
»Regionalni pristop k migracijam predstavlja tudi pastoralno priložnost,« nadaljuje papež ter udeležence srečanja spodbuja, naj združijo svoja prizadevanja z vsemi ustanovami mednarodne skupnosti, da bi vsakdo imel pravico ostati ter živeti dostojno in mirno življenje v svoji deželi. Za to pa so potrebni »pastirji in pastoralni delavci, ki si upajo iti prek meja ustaljenega, ki se ne bojijo prepoznati nobene poti, ker so izgubili strah, ki jih hromi, in so se sposobni vrniti k bistvenemu ter opustiti brezbrižnost; zavedajo se, da bodo lahko ovire konvencionalnega presegli samo tako, da bodo v ritmu Boga hodili z njegovim svetim ljudstvom ter skupaj z brati in sestrami migranti vodili Cerkev po poteh upanja«.
Sveti oče sporočilo sklene z željo, da bi tvorili »eno samo Cerkev, ki bo pripravljena sprejeti, zaščititi, spodbujati in vključiti vse, brez razlik izključevanja, ter priznati pravico vsakega človeka, da z osebnim delom in zavzetostjo prispeva k dobremu vseh ter zaščiti našega skupnega doma«.
