Papež ob 100-letnici pediatrične bolnišnice Bambino Gesù o daru, zdravljenju in skupnosti

Andreja Červek – Vatikan

Srečanja s svetim očetom so se udeležili zdravniki, zdravstveni delavci, raziskovalci in ostalo osebje bolnišnice, pa tudi mali pacienti s starši in ostalimi družinskimi člani. V prvih vrstah je bilo več kot dvesto otrok, med njimi tudi otroci iz drugih držav, kjer niso imeli možnosti ustreznega zdravljenja, na primer iz Ukrajine in Gaze.

Pediatrično bolnišnico Bambino Gesù – danes ima šest sedežev – je pred sto leti družina Salviati poklonila Svetemu sedežu, in sicer papežu Piju XI., ki je v njej videl izraz papeževe in cerkvene karitativne ljubezni do malih bolnikov. To je bila prva italijanska bolnišnica, v celoti namenjena otrokom. Od takrat, 20. februarja 1924, je znana kot »papeževa bolnišnica«.

Na njene začetke je spomnil tudi papež Frančišek ter v govoru, ki ga je prebral Filippo Ciampanelli z državnega tajništva, izpostavil tri vidike, ki so se razvijali skozi stoletno zgodovino pediatrične bolnišnice: dar, zdravljenje in skupnost.

Danes je bolnišnica Bambino Gesù eden največjih raziskovalnih in pediatričnih centrov v Evropi ter referenčna točka za družine, ki prihajajo z vsega sveta. A v njeni zgodovini in poklicanosti ostaja temeljnega pomena element daru z vrednotami zastonjskosti, velikodušnosti, razpoložljivosti in ponižnost. V zvezi s tem je papež spomnil na gesto otrok vojvodinje Arabelle Salviati, ki so mami poklonili svoje prihranke, da bi pomagali zgraditi bolnišnico za otroke. To velike delo torej temelji tudi na skromnih darovih, kot so darovi teh otrok za njihove bolne sovrstnike. Kot je dejal papež, je zato danes prav omeniti velikodušnost mnogih dobrotnikov, ki so omogočili, da se je v kraju Passoscuro ustanovi center za paliativno oskrbo otrok z neozdravljivimi boleznimi.

»Samo v tej luči lahko v polnosti razumemo vrednost tega, kar počnete, od najmanjših do največjih stvari, in lahko še naprej sanjate o prihodnosti,« je dejal papež in omenil  ustanovitev novega sedeža v Rimu, v zvezi s čimer je bil pred kratkim sklenjen sporazum med Svetim sedežem in Italijo. Izpostavil je tudi znatne redne in izredne ekonomske obveznosti, ki so povezane z varovanjem in vzdrževanjem objektov in opreme, z zagotavljanjem strokovne kakovosti zdravnikov in zdravstvenih delavcev, z znanstvenim raziskovanjem, pa tudi s sprejemanjem bolnih otrok, ki prihajajo z vseh koncev sveta, ne glede na njihovo socialno, narodno ali versko pripadnost. »Pri vsem tem je dar nepogrešljiv element vašega bistva in delovanja,« je zatrdil sveti oče.

Drugi vidik je zdravstvena oskrba. »Znanost in posledično možnost zdravljenja sta prvi nalogi, ki sta danes značilni za bolnišnico Bambino Gesù. Gre za konkreten odgovor na boleče prošnje družin, ki prosijo za pomoč za svoje otroke in, kjer je to mogoče, za ozdravitev. Odličnost v biomedicinskih raziskavah je torej pomembna. Spodbujam vas, da jo gojite z držo, ki daje vse od sebe, in s posebno pozornostjo do najbolj ranljivih, kot so to bolniki s hudimi, redkimi ali zelo redkimi boleznimi. A da znanost in strokovnost ne bi ostala privilegij nekaterih, vas pozivam, da rezultate svojih raziskav daste na razpolago vsem, zlasti tam, kjer je to najbolj potrebno, kot to na primer že počnete, ko pomagate pri usposabljanju afriških, azijskih in bližnjevzhodnih zdravnikov in zdravstvenih delavcev.«

Papež je dejal, da je pri zdravljenju otroka treba upoštevati vse družinske člane.  Pomembno je torej, da bolnišnica nudi tudi strokovno spremljanje družin, ki so nastanjene v ustreznih prostorih, povezanih z bolnišnico. To je pomemben element, ki se ga nikoli ne sme spregledati, čeprav delo včasih poteka v težkih razmerah. »Raje žrtvujmo kaj drugega, vendar ne prijaznosti in nežnosti. Ni zdravstvene oskrbe brez odnosa, bližine in nežnosti na vseh ravneh.«

Ob koncu je sveti oče spregovoril še o tretjem elementu, kar je skupnost. Ena najlepših trditev, ki opisuje poslanstvo bolnišnice Bambino Gesù, je »Življenja, ki pomagajo življenju«. »Lepa je, ker govori o poslanstvu, ki ga opravljate skupaj, s skupnim delovanjem, v katerem najde svoje mesto dar vsakega. To je vaša resnična moč in izhodišče za spoprijemanje tudi z najtežjimi izzivi. Kajti vaše delo ni isto, kot so mnoga druga: je poslanstvo, ki ga vsak opravlja na svoj način. Za nekatere to pomeni posvetitev celotnega življenja, za druge prostovoljstvo, za tretje darovanje svoje krvi, svojega mleka – za novorojenčke, ki se zdravijo in katerih mame ne morejo zagotoviti svojega mleka –, pa vse do darovanja organov, celic ali tkiv, ki jih darujejo živeče osebe ali pa so vzeti iz teles umrlih ljudi. Ljubezen nekatere starše privede do junaških dejanj, da privolijo v darovanje organov svojih otrok, ki niso preživeli. Vse to se kaže kot skupno delo, pri katerem različni darovi prispevajo k dobremu za male bolnike.«

»Dragi bratje in sestre, priznam, da me ob prihodu v  bolnišnico Bambino Gesù prevevata dva nasprotujoča si občutka: čutim žalost zaradi trpljenja bolnih otrok in njihovih staršev, hkrati pa čutim tudi veliko upanje, ko vidim, kaj vse se tam dela za njihovo ozdravitev. Hvala vam! Hvala vam za vse to. Nadaljujte s tem blagoslovljenim delom,« je spodbudil sveti oče in ob koncu srečanja z zbranimi zmolil zdravamarijo, ter vsem bolnikom, zdravnikom, zdravstvenemu osebju in ostalim zaposlenim v bolnišnici podelil svoj blagoslov.