Poslanica svetega očeta Frančiška za 1. svetovni dan otrok

POSLANICA SVETEGA OČETA FRANČIŠKA
za 1. svetovni dan otrok,
ki bo potekal 25. in 26. maja 2024 v Rimu

Drage deklice in dečki!
Približuje se vaš prvi svetovni dan: 25. in 26. maja bo v Rimu. Zato sem pomislil, da bi vam poslal sporočilo. Vesel sem, da ga boste lahko prejeli in zahvaljujem se vsem, ki se bodo potrudili, da ga boste prejeli.

Najprej ga pošiljam vsakemu osebno, tebi, draga deklica, tebi, dragi deček, ker »si dragocen« v Božjih očeh (Iz 43,4), kot nas uči Sveto pismo in kot nam je tolikokrat dokazal Jezus.

Hkrati pa to sporočilo pošiljam vsem, ker ste vsi pomembni in ker skupaj, tisti ki ste blizu in tisti, ki ste daleč, kažete željo vsakega izmed nas po rasti in prenovi. Spominjate nas, da smo vsi otroci in bratje, da nihče ne more živeti brez nekoga, ki ga je rodil, in ne rasti, ne da bi imel druge, ki jim lahko da ljubezen in od katerih prejema ljubezen (prim.  Okrožnica Vsi smo bratje, 95).

Tako ste tudi vi, deklice in dečki, ki ste veselje vaših staršev in vaših družin, tudi veselje človeštva in Cerkve, v kateri je vsak človek kot člen v zelo dolgi verigi, ki sega iz preteklosti v prihodnost in ki pokriva vso zemljo. Zato vam priporočam, da vedno pozorno poslušate pripovedi odraslih: vaših mam, očetov, dedkov, babic, pradedkov in prababic! In hkrati, da ne pozabite na tiste med vami, ki se morajo tako majhni, boriti proti boleznim in težavam, v bolnišnici ali doma, ki so žrtve vojne in nasilja, ki trpijo zaradi lakote in žeje, ki živijo na cesti, ki so prisiljeni biti vojaki ali bežati kot begunci, ki so ločeni od svojih staršev, ki ne morejo iti v šolo, ki so žrtev kriminalnih združb, mamil ali drugih oblik suženjstva, zlorab. Skratka, vseh tistih otrok, ki jim je tudi danes okrutno ukradeno otroštvo. Poslušajte jih, še bolje, prisluhnimo jim, saj nam v svojem trpljenju govorijo o resničnosti z očmi, ki so jih očistile solze, in s tisto trdovratno željo po dobrem, ki se rodi v srcu tistih, ki so v resnici videli, kar je grdo in hudobno.

Moji mali prijatelji, za prenovitev nas samih in sveta ni dovolj, da smo skupaj drug z drugim: potrebno je, da smo združeni z Jezusom. Od njega dobivamo veliko poguma. On je vedno blizu, njegov Duh je vedno pred nami in nas spremlja po poteh sveta. Jezus nam pravi: »Glej, vse delam novo« (Raz 21,5). To so besede, ki sem jih izbral za vaš prvi svetovni dan. Te besede nas vabijo, da kot otroci postanemo spretni pri dojemanju novosti, ki jih Duh razvnema v nas in okoli nas. Z Jezusom lahko sanjamo o novem človeštvu in si prizadevamo za bolj bratsko družbo, ki bo pozorna na naš skupni dom, začenši s preprostimi stvarmi, kot je pozdraviti druge, prositi za dovoljenje, prositi za odpuščenje, zahvaliti se. Še več, naša majhnost nas spominja, da smo krhki in da potrebujemo drug drugega, kot udje enega samega telesa (prim. Rim 12,5; 1 Kor 12,26).

In še več. Pravzaprav, drage deklice in dečki, sami sploh ne moremo biti srečni, ker veselje raste, kolikor ga delim. Raste s hvaležnostjo za darove, ki smo jih prejeli in jih delimo z drugimi. Ko to, kar smo prejeli, zadržimo samo zase ali smo celo muhavi, da bi dobili to ali ono darilo, v resnici pozabljamo, da smo največje darilo mi sami, eni za druge. Mi vsi smo »Božji dar«. Vsa druga darila so koristna, seveda so, vendar samo, če ostajamo skupaj. Če jih ne bomo uporabili v ta namen, bomo vedno bolj nezadovoljni in nikoli jih ne bomo imeli dovolj.

Če pa smo skupaj, je vse drugače! Pomislite na svoje prijatelje: kako lepo je biti z njimi, doma, v šoli, v župniji, v oratoriju, povsod. Kako lepo je igrati se, peti, odkrivati nove stvari, zabavati se, vsi skupaj, ne da bi koga pustili za seboj. Prijateljstvo je prečudovito in raste samo v medsebojni podelitvi stvari, v odpuščanju, v potrpežljivosti, pogumu, ustvarjalnosti in domišljiji, brez strahu in predsodkov.

In sedaj bi vam rad zaupal pomembno skrivnost. Če hočete biti zares srečni, morate moliti, veliko moliti, vsak dan, saj nas molitev poveže neposredno z Bogom, srce nam napolni s svetlobo in toplino in nam pomaga, da vse delamo z zaupanjem in vedrino. Tudi Jezus je vedno molil k Očetu. In veste, kako ga je klical? V svojem jeziku ga je preprosto imenoval Abbà, kar pomeni Očka (prim. Mr 14,36). Storimo to tudi mi! Vedno bomo čutili, da nam je blizu. To nam je obljubil Jezus sam, ko nam je rekel: »Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi« (Mt 18,20).

Drage deklice in dečki, veste, da se bomo maja številni srečali v Rimu, prav z vami, ki boste prišli z vsega sveta! In da bi se dobro pripravili, vam priporočam, da molite z istimi besedami, ki nas jih je naučil Jezus: Oče naš. Molite ga vsako jutro in vsak večer, pa tudi v družini, z vašimi starši, brati, sestrami in starimi starši. Pa ne kot obrazec, ne! Razmišljajte o besedah, ki nas jih je Jezus naučil. Jezus nas kliče in želi, da bi bili skupaj z njim protagonisti tega svetovnega dneva, graditelji novega, bolj človeškega, pravičnega in mirnega sveta.

On, ki se je daroval na križu, da bi nas vse združil v ljubezni, On, ki je premagal smrt, da bi nas spravil z Očetom, želi svoje delo po nas nadaljevati v Cerkvi. Razmislite o tem, zlasti tisti med vami, ki se pripravljate, da boste prejeli prvo sveto obhajilo.

Predragi, Bog, ki nas je vedno ljubil (prim. Jer 1,5), ima za nas nadvse ljubeč očetovski in najnežnejši materinski pogled. Nikoli nas ne pozabi (prim. Iz 49,15) in nas vsak dan spremlja ter prenavlja s svojim Duhom.

Skupaj s presveto Marijo in sv. Jožefom molimo s temi besedami:
Pridi, Sveti Duh,
pokaži nam svojo lepoto,
ki odseva v obrazih
deklet in fantov tega sveta.
Pridi, Jezus,
ki vse delaš novo,
ki si pot, ki vodiš k Očetu,
pridi in ostani z nami.
Amen.

Rim, sv. Janez v Lateranu, 2. marca 2024
FRANČIŠEK