Pri papežu udeleženci simpozija »Ženske v Cerkvi: snovalke človeškega«
Vatican News
Po uvodnem pozdravu je papež Frančišek dejal, da je zaradi zdravstvenih težav prosil p. Pierluigija Girolija z državnega tajništva, da v njegovem imenu prebere pripravljeni govor. Na začetku spomni na pričevanje svetosti desetih žensk, ki je v središču dvodnevnega simpozija: Jožefine Bakhita, Magdalene Jezusove, Elizabete Ane Seton, Marije MacKillop, Laure Montoya, Kateri Tekakwitha, Terezije iz Kalkute, Rebeke Libanonske, Marije Beltrame Quattrocchi in Daphrose Mukasanga.
»Vse so v različnih časih in kulturah, s svojimi lastnimi in različnimi slogi ter s karitativnimi, vzgojnimi in molitvenimi pobudami dokazale, kako lahko "ženski genij" na edinstven način odseva Božjo svetost v svetu. Prav v dobah, ko so bile ženske najbolj izključene iz družbenega in cerkvenega življenja, je "Sveti Duh obudil svetnice, katerih čar je spodbudil nove duhovne dinamike in pomembne reforme v Cerkvi". Ne samo to, rad bi spomnil tudi na "številne neznane ali pozabljene žene, ki so vsaka na svoj način podpirale in preoblikovale družine in skupnosti z močjo svojega pričevanja" (Apostolska spodbuda Gaudete ed Exsultate, 12). In Cerkev to potrebuje, kajti Cerkev je ženska: hči, nevesta in mati; in kdo lahko razodene njeno obličje, če ne ženska? Pomagajmo drug drugemu, brez prisile in razdiranja, ampak s skrbnim razločevanjem, poslušni glasu Duha in zvesti v občestvu, poiščimo primerne načine, da bosta veličina in vloga žensk bolj cenjeni v Božjem ljudstvu.«
V nadaljevanju govora se sveti oče zaustavi ob izrazu »snovalke človeškega« v naslovu simpozija ter poudari, da te besede še jasneje spominjajo na naravo poklicanosti žensk: biti "obrtnice", sodelavke Stvarnika v službi življenja, skupnega dobrega in miru. Ob tem izpostavi dva vidika tega poslanstva, ki se nanašata na slog in formacijo.
»Najprej slog. Naš čas je razdejan zaradi sovraštva, v katerem je človeštvo, ki potrebuje, da se čuti ljubljeno, pogosto zaznamovano z nasiljem, vojno in ideologijami, ki zadušijo najlepša občutja srca. In prav v tem kontekstu je ženski prispevek bolj nepogrešljiv kot kdaj koli prej: ženska namreč zna združevati z nežnostjo. Sveta Terezija Deteta Jezusa je dejala, da želi biti v Cerkvi ljubezen. In imela je prav: ženska s svojo edinstveno sposobnostjo sočutja, z intuitivnostjo ter s svojim prirojenim nagnjenjem k "skrbi" zna biti za družbo na izjemen način "razum in srce, ki ljubi in združuje", ki daje ljubezen tam, kjer je ni, ter človečnost tam, kjer človek težko najde samega sebe.«
V zvezi z drugim vidikom, vidikom formacije, pa je papež spomnil, da je tokratni simpozij organiziran v sodelovanju z različnimi katoliškimi akademskimi ustanovami. Po njegovem mnenju je pomenljivo, da se študentje poleg akademske poglobitve cerkvenega nauka in družbenega sporočila seznanijo tudi s pričevanjem o svetosti, zlasti žensk. »To jih spodbuja, da dvignejo pogled, razširijo obzorje svojih sanj in načina razmišljanja ter sledijo visokim idealom. Svetost tako lahko postane transverzalna vzgojna smernica v celotnem pristopu k védenju«. Sveti oče zatem izrazi upanje, da ne bodo katoliške akademske ustanove samo »"informativni" kraji, to je kraji študija, raziskovanja in učenja, ampak tudi "formativni" konteksti, kjer se pomaga odpreti um in srce delovanju Svetega Duha. Zato je pomembno, da svetnike, in posebej svetnice, spoznavamo v vsej globini in konkretnosti njihove človeškosti: tako se bo formacija še bolj lahko dotaknila vsakega človeka v njegovi celovitosti in enkratnosti.«
Ob koncu govora pa papež spomni, da v svetu, kjer ženske še vedno trpijo zaradi nasilja, neenakosti, nepravičnosti in trpinčenja, obstaja resna oblika diskriminacije, ki je povezana prav z izobraževanjem žensk. »Tega se v mnogih kontekstih namreč bojijo, vendar pa pot do boljših družb vodi prav prek izobraževanja deklic, deklet in mladih žensk, ki pozitivno vpliva na človeški razvoj. Molimo in si prizadevajmo za to!«
