Papež zaposlenim na italijanski radioteleviziji Rai: Zagotoviti pluralizem, gojiti dialog

Andreja Červek – Vatikan

Dvojni rojstni dan

Rai letos praznuje dvojno obletnico: januarja je minilo sedemdeset let od začetka oddajanja prvega televizijskega programa, oktobra pa bodo slavili okroglo 100. obletnico oddajanja nacionalnega radia.

»Sedemdeset let televizije in sto let radia: dvojni rojstni dan, ki vas po eni strani vabi, da se ozrete nazaj, na svojo zgodovino, zelo prepleteno z zgodovino Italije, po drugi strani pa vas poziva, da zrete naprej, v prihodnost, na vlogo, ki jo boste imeli v času, ki ga je še treba zgraditi, kjer je vsako življenje vse bolj povezano z drugimi življenji, na svetovni ravni.«

Rai pa v vseh teh letih ni bil le priča spremembam v italijanski družbi. Kot je zatrdil papež, jih je delno tudi sam ustvarjal in to kot protagonist. »Mediji namreč vplivajo na našo identiteto, v dobrem in slabem. In v tem je smisel javne službe, ki jo opravljate,« je dejal zbranim in v nadaljevanju govora razmišljal ravno o teh dveh pojmih, služenje in javno, saj zelo dobro opisujeta temelj njihovega poslanstva, to je »komunikacija kot dar za skupnost«.

Iskati in širiti resnico

Služenje je »beseda, ki jo pogosto skrčimo na njen instrumentalni pomen in na koncu pomešamo služenje s posluževanjem, predanost pa z uporabo«. »Vaše delo pa želi biti zlasti odgovor na potrebe državljanov v duhu vsesplošne odprtosti, z delovanjem, ki se zna izraziti na celotnem ozemlju, ne da bi postalo lokalno, ter s spoštovanjem in spodbujanjem dostojanstva vsake osebe. To je prispevek k resnici in skupnemu dobremu, ki ima določene posledice na področju informacij, razvedrila, kulture in tehnologije.«

»Na področju informiranja služenje v bistvu pomeni iskati in pospeševati resnico, vso resnico, na primer s preprečevanjem širjenja lažnih novic in sleparskih načrtov tistih, ki hočejo ideološko vplivati na javno mnenje, s tem ko lažejo in rušijo družbeno tkivo. Resnica je ena, je harmonična in se je ne more razdeliti z osebnimi interesi.« To pomeni »izogibati se vsakemu varljivemu prirejanju, pri tem pa se zavedati, da je resnica simfonična in da se jo bolje razume, če se naučimo poslušati resnico glasov – kot v zboru –, namesto da nenehno kričimo samo svojo idejo.«

Spoštovati različna mnenja in vire, gojiti dialog

Prav tako pomeni »služiti pravici državljanov do pravilnih informacij, ki se jih posreduje brez predsodkov in brez prenagljenih zaključkov, ampak se nameni potreben čas za razumevanje in premislek ter se bori proti kognitivnemu onesnaževanju, kajti tudi informacije morajo biti ekološke.«

»Pomeni pa tudi, da se zagotovi pluralizem, ki spoštuje različna mnenja in vire, saj – kot je zatrjeval sveti Janez Pavel II., “resnice, tudi ko je že bila dosežena – in to se zgodi vedno na omejen način – se ne more nikoli vsiliti. Spoštovanje vesti drugega, ki odseva podobo samega Boga, dopušča le, da resnico drugemu predlagamo, na njem pa je, da jo potem odgovorno sprejme” (Poslanica za XXXV. Svetovni dan miru, 1. januar 2002). Zato vas pozivam, da gojite dialog ter tako tkete niti edinosti. A da bi gojili dialog, je treba poslušati.«

Prek različnih umetniških izrazov pomagati ljudem

»Vaša javna služba pa se ne nanaša samo na informiranje. Pri pluralizmu gre tudi za jezike komunikacije.« Papež je omenil kino, filme, televizijske serije, kulturne in razvedrilne programe, športno poročanje in otroške oddaje. V zvezi s tem je želel izpostaviti, da je »v naši dobi, ki je bogata s tehnologijo, a včasih revna s človečnostjo, pomembno spodbujati iskanje lepote, vzpostaviti dinamike solidarnosti, varovati svobodo, prizadevati si, da bi vsak umetniški izraz pomagal vsem in vsakemu človeku, da se dvigne, razmišlja, doživlja čustva, da se smeji in tudi joče od ganjenosti, da v življenju najde smisel, pogled dobrega, pomen, ki ne pomeni predati se najslabšemu.«

Kar zadeva tehniko in tehnologijo pa po papeževih besedah obstaja veliko vprašanj. Zlasti danes »je potrebno delovati preventivno in predlagati modele etičnega urejanja, da bi obrzdali škodljive in diskriminatorne ter družbeno krivične plati sistemov umetne inteligence in se zoperstavili njihovi uporabi pri zmanjšanju pluralnosti, v polarizaciji javnega mnenja ali v graditvi ene same misli« (Poslanica za LVIII. svetovni dan družbenih občil, 24. januar 2024).

Prispevati k večjemu znanju in spodbujati k razmišljanju

V nadaljevanju je sveti oče spregovoril še o drugem poudarku svojega govora, in sicer o »javnem« služenju. Beseda »javno« izpostavlja, da je njihovo delo povezano s skupnim dobrim vseh in ne samo nekaterih. »To na prvem mestu pomeni prizadevanje, da se upošteva in da glas zadnjim, najrevnejšim, tistim, ki nimajo glasu in ki so odvrženi. Prav tako pomeni poklicanost biti orodje za rast znanja, spodbujati ljudi k razmišljanju in ne k odtujenosti, odpirati nove poglede na resničnost in ne hraniti mehurčkov brezbrižnosti, vzgajati mlade, da na veliko sanjajo z odprtimi mislimi in očmi.«

Rai kot skupina prijateljev, ki potrka na vrata

V tem smislu je treba ves sistem medijev na svetovni ravni izzvati in spodbuditi, da izstopi iz sebe in se postavi pod vprašaj ter tako pogleda onkraj. »To je odgovornost, ki se ji ne morete izogniti, če želite obdržati visoko raven komunikacije,« je papež dejal zbranim. Ni treba zasledovati le poslušanost na škodo vsebine: gre za to, da s svojo ponudbo oblikujete povpraševanje po kakovosti. Poleg tega lahko komunikacija, ravno zato, ker gre za dialog v dobro vseh, ima v današnjem času temeljno vlogo tudi pri ponovnem tkanju družbeno pomembnih vrednot, kot sta državljanstvo in udeležba.«

»Dragi bratje in sestre, Rai vsak dan vstopa v mnoge italijanske domove, tako rekoč v vse, in lepo je misliti na njegovo prisotnost ne kot na “katedro vsevednežev”, ampak kot na skupino prijateljev, ki potrkajo na vrata, da bi presenetili, ponudili druženje, podeliti veselje in žalost, v družini in družbi spodbujali edinost in spravo, poslušanje in dialog, da bi informirali in tudi prisluhnili, s spoštovanjem in ponižnostjo. Spodbujam vas, da hodite po tej lepi poti.«