Knjiga s spomini papeža Frančiška na Benedikta XVI.: »Zame je bil oče«
Vatican News
»Benedikt je bil zelo blag človek. V nekaterih primerih so ga nekateri ljudje izkoristili, morda brez zlonamernosti, in mu omejili gibanje. Žal so ga na neki način obkrožali. Bil je zelo krhek mož, vendar ni bil šibak, bil je močan. Sam do sebe je bil ponižen, raje se ni uveljavljal. Zato je zelo trpel.« To je nekaj besed, s katerimi se papež Frančišek spominja svojega predhodnika Benedikta XVI. v knjigi intervjuju s časnikarjem Javier Martínez-Brocalom (El Sucesor, Editorial Planeta), ki izide v sredo, 3. aprila 2024.
»Pustil me je rasti – pojasnjuje Frančišek – »potrpežljiv je bil. In če česa ni dobro videl, je trikrat, štirikrat premislil, preden mi je to povedal. Pustil me je rasti in mi dal svobodo za sprejemanje odločitev.« Papež je pripovedoval o odnosu, ki ga je skoraj deset let sobivanja v Vatikanu povezoval z zaslužnim papežem: »Pustil je svobodo, nikoli se ni vmešaval. Ob neki priložnosti, ko je šlo za neko odločitev, ki je ni razumel, me je na zelo naraven način prosil za pojasnilo. Rekel mi je: »Poglej, tega ne razumem, vendar je odločitev v tvojih rokah;« pojasnil sem mu razloge in je bil zadovoljen.« Frančišek v knjigi pojasnjuje, da predhodnik ni nikoli nasprotoval nobeni njegovi odločitvi: »Nikoli me ni nehal podpirati. Morda je bilo kaj, s čimer se ni strinjal, vendar mi tega ni nikoli rekel.«
Papež je spomnil tudi na okoliščine svojega slovesa od Benedikta v sredo 28. decembra 2022, ko ga je zadnjikrat videl živega: »Benedikt je ležal v postelji. Še vedno je bil pri zavesti, vendar ni mogel govoriti. Gledal me je, mi stisnil roko, razumel sem, kaj je rekel, vendar ni mogel izreči besede. Nekaj časa sem tako ostal z njim, ga gledal in ga držal za roko. Popolnoma se spominjam njegovih bistrih oči … Z ljubeznijo sem mu rekel nekaj besed in ga blagoslovil. Na ta način sva se poslovila«.
Glede kontinuitete med pontifikatoma je Frančišek dejal: »Kar vidim pri zadnjih papežih … je, da je bil naslednik vedno zaznamovan s kontinuiteto, kontinuiteto in drugačnostjo«, ker »je v kontinuiteto vsak prinesel svojo osebno karizmo … vedno obstaja kontinuiteta in ne prelom.«
Frančišek je pripovedoval tudi o posebnem primeru, v katerem ga je Benedikt XVI. branil. »Z njim sem imel zelo lep pogovor, ko so ga šli obiskat nekateri kardinali, ki so bili presenečeni nad mojimi besedami o poroki; on je bil z njimi zelo jasen. Nekega dne so se pojavili v njegovi hiši, da bi praktično naredili proces proti meni in me pred njim obtožili, da spodbujam homoseksualne poroke. Benedikt se ni vznemiril, ker je dobro vedel, kaj mislim. Vse je poslušal, drugega za drugim, jih pomiril in jim vse pojasnil. Nekoč sem rekel, da glede na to, da je zakon zakrament, ne more biti podeljen homoseksualnim parom, vendar je na nek način treba dati neka civilna zagotovila ali zaščito ljudem v takšnem stanju. Rekel sem, da v Franciji obstaja formula »civilnih zvez«, ki je na prvi pogled lahko dobra možnost, ker se ne omejuje na zakon. Mislim sem na primer, da se lahko sprejmemo tri starejše upokojenke, ki morajo deliti zdravstvene storitve, dediščino, bivališče itd. Hotel sem reči, da se mi je to zdela zanimiva rešitev. Nekateri so šli povedat Benediktu, da govorim herezije. On jih je poslušal in jim z veliko veličino pomagal razločevati zadeve … Rekel jim je: 'To ni herezija.' Kako me je branil! Vedno me je branil!«
Papež je odgovoril tudi na časnikarjevo vprašanje o knjigah, ki so izšle istočasno s smrtjo zaslužnega papeža. Frančišek je odgovoril: »Povzročile so mi veliko bolečino. Zelo žalostno je, da je na dan pogreba izšla knjiga, ki je vse postavila na glavo, ker je pripovedovala o stvareh, ki niso bile resnične. Seveda me ni prizadela, v smislu, da ne vpliva name. Me je pa bolelo, da so izkoristili Benedikta. Knjiga je izšla na dan pogreba in to sem doživel kot pomanjkanje plemenitosti in človečnosti.«
