Išči

Išči

Išči

slslovenščina
Papež Frančišek vsako nedeljo in praznik vodi opoldansko molitev z okna apostolske palače. Papež Frančišek vsako nedeljo in praznik vodi opoldansko molitev z okna apostolske palače.  (Vatican Media)
PAPEŽ

Papež Frančišek: V družini, v skupnosti, s prijatelji si podelimo srečanje z vstalim Jezusom

»Dragi bratje in sestre, dober dan, lepo nedeljo! Evangelij nas danes ponovno popelje k večeru velike noči.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 3. velikonočno nedeljo.

Papež Frančišek

Apostoli so bili zbrani v dvorani zadnje večerje, ko sta se iz Emavsa vrnila dva učenca in pripovedovala o njunem srečanju z Jezusom. Medtem ko sta izražala veselje njune izkušnje, se je Vstali prikazal vsej skupnosti. Jezus je prišel ravno v trenutku, ko so podeljevali pripoved (o srečanju) z Njim. Ob tem pomislim, kako lepo je podeliti ter o pomembnosti podelitve vere. Ob tem poročilu pomislimo na to, da je pomembno podeliti vero v vstalega Jezusa.

Vsak dan smo bombardirani s tisoči sporočili. Številna so površinska in nepotrebna, druga razkrivajo vsiljivo radovednost ali še slabše se porodijo iz opravljanja in zlobnega podtikanja. Gre za novice, ki nikomur ne koristijo, še več so škodljive. So pa tudi lepe, pozitivne, konstruktivne novice in vsi vemo, kako dobro dene slišati o dobrih stvareh, in kako se počutimo bolje, ko se to zgodi. Dobro pa je tudi podeliti resničnosti, ki so se tako v dobrem in hudem, dotaknile našega življenja in sicer z namenom, da pomagamo drugim.

Je pa tudi ena stvar, o kateri pogosto s težavo govorimo. O čem s težavo spregovorimo? O najlepši stvari, o kateri naj bi pripovedovali in sicer o našem srečanju z Jezusom. Vsakdo je srečal Gospoda, a s težavo spregovorimo o tem. Vsakdo med nami bi lahko o tem veliko povedal in pokazal, kako se ga je Gospod dotaknil ter to tudi podelil, vendar ne kot učitelj drugim, temveč kot podelitev enkratnih trenutkov, v katerih je bilo zaznati živega in bližnjega Gospoda, ki je v srcu prižigal ogenj veselja, ali brisal solze, ki je posredoval zaupanje in tolažbo, moč in navdušenje, ali pa odpuščanje, nežnost. Ta srečanja, ki jih je vsakdo med nami imel z Jezusom je potrebno podeliti in posredovati naprej. To je pomembno storiti v družini, v skupnosti, s prijatelji. Kakor je tudi dobro govoriti o dobrih navdihih, ki so nam v življenju usmerili misli; dobra čustva, ki nam pomagajo iti naprej; pa tudi o prizadevanjih in naporih, ki jih imamo pri razumevanju in napredovanju življenja vere; morda pa tudi, ko smo se pokesali in vrnili nazaj na svojo pot. Če bomo to storili, nas bo Jezus, kakor se je zgodilo emavškima učencema na večer Velike noči, presenetil in napravil naša srečanja in naša okolja še lepša.

Zato se zdaj poskušajmo spomniti močnega trenutka v našem življenju, odločilnega srečanja z Jezusom. Vsakdo od nas je imel srečanje z Gospodom. Za trenutek umolknimo in pomislimo: kdaj sem našel Gospoda? Kdaj se mi je Gospod približal? V tišini pomislimo na to. In ali sem to srečanje podelil z drugimi, da bi dal slavo Gospodu samemu? In tudi, ali sem poslušal druge, ko so nam pripovedovali o tem srečanju z Jezusom?

Marija naj nam pomaga podeliti vero, da bomo napravili naše skupnosti vedno bolj kraje srečanja z Gospodom.

Nedelja, 14. april 2024, 12:56

Antifona Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Coeli) je ena od štirih marijanskih antifon (druge so še Alma Redemptoris Mater, Ave Regina Coelorum in Salve Regina).
Papež Benedikt XIV. je leta 1742 predpisal, naj se jo moli namesto Angelovega češčenja in to stoje, kot znamenje zmage nad smrtjo, med velikonočnim časom, torej od velikonočne nedelje do binkošti.
Molimo jo kot Angelovo češčenje trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer, da bi posvetili dan Bogu in Mariji.
Ta starodavna antifona izhaja glede na pobožno izročilo iz VI. ali X. stoletja, medtem ko je njeno razširjenje dokumentirano v prvi polovici XIII. stoletja, ko je bila vključena v frančiškovski brevir. Sestavljajo jo štiri vrstice, ki končajo z aleluja. S to molitvijo se verniki obračajo na Marijo, Kraljico nebes, da bi se z njo veselili Kristusovega vstajenja.
Papež Frančišek je 6. aprila 2015 ravno med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška dan po veliki noči svetoval, kakšno naj bo razpoloženje srca, ko se moli to molitev:
»V tej molitvi, ki ji daje ritem aleluja, se obračamo na Marijo in jo vabimo, da se veseli, saj je On, ki ga je nosila v svojem telesu, vstal, kakor je obljubil in se ji izročamo v priprošnjo. Dejansko pa je naše veselje odsev Marijinega veselja, saj je ona tista, ki je z vero ohranjala in ohranja, kar se je Jezusu zgodilo. Molimo torej to molitev z ganjenostjo otrok, ki so srečni, ker je njihova Mati srečna.«

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >

Moli s papežem

Regina Coeli

Regina coeli, laetare, alleluia.
Quia quem meruisti portare, alleluia.
Resurrexit, sicut dixit, alleluia.
Ora pro nobis Deum, alleluia.

V. Gaude et laetare, Virgo Maria, alleluia.
R. Quia surrexit Dominus vere, alleluia.

Oremus:

Deus, qui per resurrectionem Filii tui Domini nostri Iesu Christi mundum laetificare dignatus es, praesta, quaesumus, ut per eius Genetricem Virginem Mariam perpetuae capiamus gaudia vitae.
Per eundem Christum Dominum nostrum. Amen.

Raduj se, Kraljica nebeška

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja.
Je vstal, kakor je rekel, aleluja.
Prosi za nas Boga, aleluja.
Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Molimo.
Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.