Papež frančiškanom: Bodite blizu tistim, ki nosijo brazgotine trpljenja in krivic

Vatican News

Papež je uvodoma izrazil svoje veselje nad tem, da se lahko sreča s frančiškani prav v letu, ko obhajamo 800-letnico daru stigem, ki jih je sveti Frančišek prejel na gori La Verna 14. septembra 1224, dve leti pred smrtjo. Prav tako se jim je zahvalil, da so prinesli relikvijo s Frančiškovo krvjo, ki roma po različnih skupnostih in spominja na pomen priličenja »Kristusu, ubogemu in križanemu« (Tomaž Čelanski, Vita seconda, št. 105).

Ob tem je sveti oče poudaril, da so stigme »eno najbolj zgovornih znamenj tega priličenja«, ki jih je Gospod skozi stoletja podelil »bratom in sestram v veri iz različnih okolij, stanov in izvorov«. Po eni strani vse člane svetega Božjega ljudstva »spominjajo na bolečino, ki jo je Jezus v svojem mesu pretrpel iz ljubezni do nas in za naše zveličanje; so pa tudi znamenje velikonočne zmage: prav po ranah k nam kot po kanalih priteka usmiljenje Vstalega Križanega«. V nadaljevanju svojega razmišljanja se je papež Frančišek zaustavil ob pomenu stigem v življenju kristjana ter v življenju frančiškana.

»Stigme v življenju kristjana. Jezusov učenec najde v svetem Frančišku s stigmami ogledalo svoje identitete. Vernik namreč ne pripada skupini misli ali dejanj, ki jo držijo skupaj samo človeške moči, ampak živemu Telesu, Kristusovemu telesu, ki je Cerkev. In ta pripadnost ni imenska, ampak resnična: v kristjana jo je vtisnil krst, ki nas je zaznamoval z Gospodovo veliko nočjo. Tako v občestvu ljubezni Cerkve vsak izmed nas ponovno odkrije, kdo je: ljubljeni sin, blagoslovljen, spravljen, poslan, da bi pričeval o čudežih milosti ter bil obrtnik bratstva. Zato je kristjan poklican, da se na poseben način obrača na "stigmatizirance", ki jih srečuje: na tiste, ki jih je življenje "zaznamovalo", ki nosijo brazgotine trpljenja in krivic ali storjenih napak. In pri tem poslanstvu je svetnik iz La Verne spremljevalec na poti: podpira nas in nam pomaga, da ne dopustimo, da bi nas težave, strahovi in protislovja – lastna in drugih – potlačili. To je Frančišek delal vsak dan, od srečanja z gobavcem dalje; pozabil je nase v darovanju in služenju, v zadnjih letih je prišel celo do tega, da se je v določenem smislu "razlastil" tega, kar je začel, ter se pogumno in s ponižnostjo odprl novim potem, poslušen Gospodu ter svojim bratom in sestram. V svojem duhovnem uboštvu in v svoji izročenosti Očetu je vsem zapustil vedno aktualno pričevanje evangelija.

In tako pridemo do druge točke: stigme v življenju frančiškana. Vaš sveti ustanovitelj vam podarja močno povabilo k poenotenosti v vas samih in v vaši zgodovini. Križani, ki se mu je prikazal v La Verni in je zaznamoval njegovo telo, je isti, ki se mu je vtisnil v srce na začetku njegovega "spreobrnjenja" in ki mu je nakazal poslanstvo, naj "popravi njegovo hišo".

V to točko "popravljanja" bi rad vključil sposobnost odpuščanja. Vi ste dobri spovedniki: frančiškani so znani po tem. Odpuščajte vse, vedno odpuščajte! Bog se ne naveliča odpuščati: mi smo tisti, ki se naveličamo prositi za odpuščanje. Vedno odpuščajte. Bodite prizanesljivi, vedno odpuščajte.

Pri Frančišku, človeku, ki je bil pomirjen v znamenju križa, s katerim je blagoslavljal brate, stigme predstavljajo pečat bistvenega. To tudi vas vabi, da se vrnete k bistvenemu v različnih vidikih svojega življenja: na področju formacije, apostolskih dejavnosti in prisotnosti med ljudmi; da bi bili prinašalci odpuščanja, ki jim je bilo odpuščeno, ozdravljeni prinašalci ozdravljenja, veseli in preprosti v bratstvu; z močjo ljubezni, ki izvira iz Kristusove strani in se krepi v vašem osebnem srečanju z Njim, ki ga je potrebno vsak dan obnavljati s serafinsko gorečnostjo, ki razžarja srce.

Lepo je, dragi bratje frančiškani, da v tem jubilejnem letu ponovno začnete od tukaj. Začnite znova od tukaj, še posebej vi, varuhi La Verne. Čutite se poklicani, da v svoje skupnosti in bratovščine, v Cerkev in svet prinašate kanček te neizmerne ljubezni, ki je Jezusa privedla do tega, da je za nas umrl na križu. Naj vas bližina z Njim, kakor je bilo za Frančiška, naredi vedno bolj ponižne, bolj povezane, bolj vesele; da bi ljubili križ in bili pozorni do ubogih, pričevalci miru in preroki upanja v tem našem času, ki tako težko prepoznava Gospodovo navzočnost. Bodite s svojim posvečenim življenjem vedno bolj znamenje in priča Božjega kraljestva, ki živi in raste med ljudmi.«

Sveti oče je svoj govor sklenil z molitvijo k svetemu Frančišku, ki je bila napisana ob tej priložnosti in jo bodo odslej molili v kapeli stigem v La Verni.

Sveti Frančišek,
mož, ki ga je Križana ljubezen ranila na telesu in duhu,
gledamo te, ovenčanega s svetimi stigmami,
da bi se naučili ljubiti Gospoda Jezusa,
brate in sestre s tvojo ljubeznijo, s tvojo gorečnostjo.
S teboj je lažje zreti in slediti
ubogemu in križanemu Kristusu.
Frančišek, podari nam
svežino svoje vere,
gotovost tvojega upanja,
sladkost tvoje ljubezni.
Posreduj za nas
da bi nam bilo sladko nositi bremena življenja
in da bi mogli v preizkušnjah občutiti
Očetovo nežnost in balzam Duha.
Naj naše rane ozdravi Kristusovo Srce,
da bomo tako kot ti postali priče njegovega usmiljenja,
ki še naprej ozdravlja in prenavlja življenje
tistih, ki ga iščejo z iskrenim srcem.
O Frančišek, ki si postal podoben Križanemu,
naj bodo tvoje stigme za nas in za svet
sijoča znamenja življenja in vstajenja,
ki bodo kazala nove poti miru in sprave. Amen.