Papež: Potrebujemo trezen, spoštljiv in skromen slog, ki je značilen za skavte
Vatican News
Sveti oče je Najprej je izrazil svoje zadovoljstvo nad geslom »Več življenja življenju«, ki so ga skavti izbrali ob svojem jubileju in ga želeli udejanjiti z nekaterimi simbolnimi projekti: podariti toplotno zibelko Centru za prvo pomoč in sprejem na Lampedusi, zgraditi navtično mizarsko delavnico v Zambiji in zasaditi gozd v kraju Argenta v Romanji. Po papeževih besedah so te pobude povezane s pomembnimi vrednotami, zato se je v svojem govoru zaustavil ob razmišljanju o njih.
»Prva: zibelka, ki nas spominja na ljubezen do rojenega življenja. Živimo v času dramatičnega upadanja rojstev. Pomislite, da je povprečna starost Italijanov 46 let! Povprečna starost Albancev je 23 let. To nam pomaga razumeti dramatičen upad rojstev. Moj tajnik mi je pripovedoval, da je prečkal trg in videl gospo z otroškim vozičkom. Približal se je, da bi pogledal otroka: bil je psiček! Gre za dramatično upadanje rojstev, ko se zdi, da je človek izgubil zadovoljstvo nad tem, da poraja življenje in skrbi za druge, ter morda tudi zadovoljstvo nad življenjem. Zibelka pa simbolizira veselje ob otroku, ki pride na svet, prizadevanje za njegovo dobro rast, pričakovanje in upanje, kaj bo postal. Zibelka nam govori o družini, prijaznem in varnem gnezdu za najmlajše, o skupnosti, ki temelji na zastonjskosti ljubezni. Vendar pa nam posredno govori tudi o skrbi za življenje v vsakem obdobju, zlasti kadar je oseba zaradi let ali tegob na poti bolj ranljiva in potrebna pomoči. V tem smislu je pomenljivo, da je vaš dar namenjen Centru za prvo pomoč in sprejem na Lampedusi: to dodatno poudarja, da je ljubezen do življenja vedno odprta in univerzalna ter želi dobro vsem, ne glede na izvor ali katero koli drugo okoliščino.
Druga pobuda: mizarska delavnica. Mizarstvo je simbol, ki je drag nam kristjanom, saj si ga je Božji Sin izbral za kraj, kjer se je v svoji vasi, Nazaretu, pripravljal na svoje poslanstvo zveličanja in ponižno delal "s človeškimi rokami" (Gaudium et spes, 22). V svetu, kjer se toliko – preveč – govori o izdelovanju orožja za vojskovanje, nas ta pobuda spominja na temeljno človeško poklicanost, da Božjih darov ne spreminjamo v sredstva smrti, ampak v orodja dobrega, v skupnem prizadevanju za izgradnjo pravične in miroljubne družbe, kjer je vsakomur dana možnost dostojnega življenja.
Nazadnje, tretji projekt: gozd. Spominja nas na našo odgovornost za skupni dom, ki ga je Stvarnik zaupal v naše roke. Spoštovanje, ljubezen in neposreden stik z naravo so značilnosti skavtstva že od njegovih začetkov. In to so vrednote, ki jih danes tako zelo potrebujemo, ko odkrivamo, da smo vedno bolj nemočni pred posledicami neodgovornega in kratkovidnega izkoriščanja planeta; ujetniki življenjskih slogov in vedenja, ki so tako sebično gluhi za vsak poziv k razumnosti kot tudi tragično samouničujoči; neobčutljivi za krik ranjene zemlje kot tudi za glas številnih bratov in sester, ki so po krivici potisnjeni na rob in izključeni iz pravične porazdelitve dobrin. Spričo tega je trezen, spoštljiv in skromen slog skavtov velik zgled za vse!
Odločili ste se, da boste vaša drevesa posadili v Argenti v spomin na don Giovannija Minzonija. Bil je pogumen župnik, ki se je v okoliščinah nasilne in objestne sovražnosti boril, tudi s pomočjo skavtstva, da bi svoje mlade vzgojil "za trdno krščansko življenje in posledično prizadevanje za preoblikovanje družbe" (Sv. Janez Pavel II., Pismo msgr. E. Toniniju, nadškofu Ravenne, 30. septembra 1983, ob 60-letnici don Minzonijeve smrti). Tudi to je pomembno povabilo k tisti celostni ekologiji, ki izhajajoč iz prevzemanja odgovornosti za izredne podnebne in okoljske razmere, razširi svoje razmišljanje tako, da povezuje "človekovo posebno vlogo na tem svetu, in njegovo razmerje do resničnosti, ki ga obdaja" (Okrožnica Laudato si', 15).
Dragi prijatelji in drage prijateljice, hvala za to, kar ste in kar počnete! Spodbujam vas, da vztrajate na svoji poti, semel scout semper sout (ekrat skavt, vedno skavt), kot pravi vaše geslo. Lepo je, da ste še naprej odprta in pozorna skupnost, ki je pripravljena sprejeti, poslušati in spremljati tiste, ki vam jih Gospod postavi na pot; preroška skupnost v pogumnem oznanjevanju evangelija in željna izstopiti iz lastnega kroga, da bi se srečala z drugimi, zlasti s tistimi, ki živijo na bivanjskih periferijah našega časa.
Spremljam vas z blagoslovom in molitvijo. Prosim tudi vas, da molite zame. Hvala.«
