Papež se ponovno vrača v župnije na obrobju Rima. Srečanje s 35 duhovniki v župniji sv. Henrika

Salvatore Cernuzio – Vatikan

Sveti oče je septembra lani obiskal župnijo Sveta Marija zdravja v rimski četrti Primavalle, novembra župnijo Sveta Marija Mater gostoljubja v četrti Villa Verde, v decembru župnijo sv. Jurija v Aciliji v novem naselju izven Rima in sedaj aprila po nekajmesečnem premoru župnijo sv. Henrika v okrožju Casal Monastero. Papež Frančišek je ponovno začel z obiskom župnij na obrobju Rima, da bi se srečal z duhovniki. Gre za pobudo, ki je bila sprožena septembra 2023, da bi nadaljeval obiske po svoji škofiji, ki jo je prekinila pandemija in na nek način tudi znamenite »Petke usmiljenja« med jubilejem usmiljenja, ko je papež obiskal kraje »na obrobju« prestolnice. V petek, 5. aprila, popoldne, okoli 16. ure, je sveti oče prišel v cerkev na severovzhodnem območju prestolnice, tik ob obvoznici, nad Via Tiburtina, posvečeno svetniku, ki ga je Benedikt VIII. leta 1014 posvetil za cesarja Svetega rimskega cesarstva.

Gre za gostoljubno četrt

Gre za četrto župnijo, ki jo je papež obiskal v zadnjih mesecih. Župnijski center, ki je bil zgrajen med letoma 1997 in 1998 v modernem slogu z leseno konstrukcijo, obdano s parki in igrišči ter nekaterimi ostanki iz srednjeveške dobe, se nahaja v severnem sektorju XI. prefekture rimske škofije. Majhna in prijetna četrt z redkim prometom in kjer hrup prevoznih sredstev, ki jih ljudje uporabljajo vsak dan in za prihod v službo in z nje potrebujejo do 3 ali 4 ure, ni moteč. V tej četrti prebivalci trpijo zaradi splošnega občutka zapostavljenosti in zapuščenosti, kot se to dogaja že dolgo, na primer pomanjkanje šol – osnovnih in srednjih – zgrajenih šele v zadnjih letih. Gre torej za sosesko, kjer pa so socialne vezi močne in župnija Sv. Henrika predstavlja versko in zbiralno središče nedavno naseljenih družin.

Pogovor z duhovniki

In ravno v tej župniji sta sprejela papeža ob njegovem prihodu v običajnem fiatu 500 L, po približno 40-minutni vožnji, pomožni škof Daniele Salera in župnik don Massimiliano Memma, ki že dvajset let vodi zvesto to skupnost okoli 10 tisoč ljudi. S 35 duhovniki in diakoni prefekture je papež Frančišek – tako kot ob prejšnjih priložnostih – govoril približno uro in pol. Dialog za zaprtimi vrati v župnijskem gledališču se je začel z molitvijo in klicem k Svetemu Duhu. Zatem je papež sedel za mizo in odgovarjal na vprašanja o različnih temah, predvsem pastoralnih.

Prisotni kaplani zapora Rebibba

Med prisotnimi je bilo tudi nekaj kaplanov iz zapora Rebibba, ki so se že srečali s papežem med njegovim obiskom ženskega zapora za mašo Gospodove večerje na veliki četrtek. Njihova prisotnost je dala priložnost za obravnavo težav, s katerimi se srečujejo v zaporih, začenši s samomorilno nagnjenostjo, pa tudi s težavami pri spremljanju zapornikov in zapornic. »Nekateri kaplani«, je ob tem srečanju pojasnil škof Salera, »so papežu povedali, kako sta delo in študij pogosto za zapornike in zapornice »priložnosti, da se usposobijo za svojo nadaljnjo pot, saj jih ponovno motivirajo za novo življenje«. »To je bilo zelo lepo srečanje«, je še dodal prelat. »Prisotnost kaplanov zapora Rebibbia je napeljala na pogovor o temi neprijetnih razmer zapornikov. Večkrat smo se vrnili k temi skrajne revščine in poslabšanju, ki se pogosto dogaja pri zapornikih, ter tudi k temu koliko v času zapora, delo in vse, kar lahko daje dostojanstvo, služi učinkovitemu okrevanju«.

Usmiljenje, mladi, Jubilej

Vsi duhovniki in diakoni so bili »zelo veseli tega srečanja, tega kar so slišali in odgovorov, ki jim jih je dal papež«, je nadaljeval z razlago pomožni škof in med drugimi temami, ki so bile v središču pogovora, naštel pripravo mladih, formacijo duhovnikov in »usmiljenje«, namenjeno kategorijam ljudi, ki se čutijo oddaljene od Cerkve, tudi tistim, ki so opustili duhovništvo. Nadalje so se dotaknili teme priprave na Jubilej. Papež je dejal, da je »zadovoljen, kako rimska škofija doživlja sinodo in pot proti jubilejnemu letu«. Na bolj specifično vprašanje o tej zadnji temi, to je, kako živeti pripravo na jubilejno leto 2025, je papež Frančišek predlagal dve poti: »Ustvarjalnost in pogum«, kar konkretno pomeni začeti »poti, ki bodo združile mnoge«, ne pa ostati pri »starih vzorcih, ki blokirajo pričevanje in oznanjevanje evangelija«. Nazadnje se je »dotaknil« tudi teme o prisotnosti žensk pri izobraževanju duhovnikov.

Papež ganjen nad izkušnjo duhovnikov »na prvi liniji«

Videti je bilo, da je papeža ganilo vedro vzdušje v župniji, pa tudi pričevanje duhovnikov, ki »z zadovoljstvom« živijo svojo službo »v preprosti«, med drugim sredi velikih žepov revščine, ki zahtevajo veliko » potrpljenje«. Papež Frančišek sam je to potrdil skupini novinarjev pred odhodom, ki jim je po običajni šali o svojem zdravju (»Še sem živ!«) zaupal, da je »lepo« videti izkušnjo teh župnikov, ki veliko delajo«, vedno »v prvi liniji«. »Zelo v redu je bilo, o vsem smo se pogovarjali«, je dejal papež, ki je v dar prejel ikono Salus Populi Romani, do katere goji posebno pobožnost, delo župnijskega slikarja.

Objem in pozdrav z verniki

Medtem se je na cerkvenem dvorišču ves čas obiska zbrala skupina okoli 50 vernikov, v glavnem stari starši, ženske in otroci, ki so pravkar šli iz šole, ter nekaj redovnic, ki delujejo v župniji, in so prišle takoj, ko se je ta novica razširila. Za papežev prihod ni vedel nihče, niti tisti, ki delajo v župniji sv. Henrika, ker so zaradi zasebne narave dogodka želeli ohraniti najvišjo diskretnost. Papež Frančišek se jim je za čakanje oddolžil tako, da se je okoli 17.45 za nekaj trenutkov ustavil pri izhodu. Ti so ga sprejeli z aplavzom in vzkliki. Sveti oče je segel v roke tistim, ki so ga prišli pozdravit, blagoslovil vse otroke in se iz avtomobila podpisal na mavec otroka z zlomljeno roko. Papež je dolgo božal malo Chiaro, staro 1 leto, ki ima težave s sluhom.

Obisk Janeza Pavla II.

Papež Frančišek je drugi papež, ki je obiskal župnijo sv. Henrika, po Janezu Pavlu II., ki je februarja 2002 maševal na prvo postno nedeljo (to je bila 301. rimska župnija, ki jo je obiskal ta sveti papež). »Vaša je mlada skupnost,« je tedaj rekel Janez Pavel II., »sestavljena večinoma iz novonastalih družin, ki so se v zadnjem desetletju naselile v to soseščino ... Veliko otrok in mladih jo naseljuje, jo razveseljuje in dela živahno«. Resničnost, kakršno opisuje Janez Pavel II., se je kljub objektivnim težavam obdržala skozi čas. Rimski škof je svoje duhovnike ob soočenju s tem vedno vabil, naj »gredo naprej«.

»Vedno se je dobro čutiti opogumljenega«, pravi Don Massimiliano Memma. »Lepo je slišati besedo upanja od lastnega škofa, dobro nam dene. Poznamo papeža Frančiška, to je njegov stil in to potrebujemo«.