Sveti oče sprejel člane Fundacije sv. Angele Merici iz Sirakuz ob njihovi 50-obletnici obstoja
Papež Frančišek
Dragi bratje in sestre, dober dan! Vesel sem, da sem vas srečal in se vam zahvaljujem, da ste tukaj, ob 50-obletnici Fundacije sv. Angele Merici iz Sirakuz, ki nadaljuje navdih in zavzetost msgr. Gozza tako, da se vsak dan postavlja v službo najbolj krhkih ljudi.
Vaša zgodovina in vse, kar tako velikodušno izvajate v različnih operativnih centrih, je zakoreninjeno v tistem dogodku, ki je zaznamoval mesto Sirakuze, ko je leta 1953 majhna slika, ki prikazuje Marijo, začela jokati v hiši zakonca Iannuso. Te solze Marije, naše nebeške Matere, so zaradi trpljenja in bolečine njenih otrok. Marija joče za svojimi otroki, ki trpijo. So solze, ki nam govorijo o Božjem sočutju do vseh nas. Pomisliti moramo na to: Božje sočutje nam je namreč vsem dalo svojo Mater, ki toči svoje solze, da se v težkih trenutkih ne počutimo same. Obenem pa hoče Gospod po solzah Svete Device stopiti naša srca, ki so včasih usahnila v brezbrižnosti in otrdela v sebičnosti; hoče narediti našo vest občutljivo, da pustimo, da se nas dotakne bolečina naših bratov in da smo ganjeni v sočutju do njih, da se zavežemo, da jih bomo dvignili, ponovno dvignili, spremljali.
To je bogastvo vaše zgodovine, to so korenine, ki jih ne smete izgubiti in predvsem to je smisel vašega dela. Ustanova, ki dejansko opravlja vsakodnevno delo, kjer se mešata strokovnost in duh požrtvovalnosti, obstaja, da s konkretnimi gestami izrazi solze, ki jih je prelila Devica Marija, in hkrati njeno materinsko željo, da bi posušila solze svojih otrok. In vi, bratje in sestre, poskušajte storiti prav to: posušite solze tistih, ki trpijo, spremljajte tiste, ki trpijo, podpirajte najšibkejše v družbi, skrbite za najbolj ranljive, sprejemajte in gostite tiste, ki doživljajo posebne situacije krhkosti.
Bratje in sestre, vaše služenje je dragoceno in rad bi vam povedal tole: vir vašega dela je evangelij, ostanite navezani na ta vir! Evangelij je vir, ker je bil Jezus prvi – ne pozabimo –, ki je dovolil, da se ga je trpljenje tistih, ki jih je srečal, dotaknilo v srce in, kot nas spominja evangelist Janez, je bil »globoko ganjen« zaradi smrti svojega prijatelja Lazarja (Jn 11,33). Obenem ste živo pričevanje tega evangelija, Jezusovega sočutja, ko si prizadevate spremljati tiste, ki so v bolečinah, tako kot je Gospod naročil svojim učencem pred lačnimi, izčrpanimi in zatiranimi množicami. Jezus nas pravzaprav prosi, naj nikoli ne ločimo ljubezni do Boga od ljubezni do bližnjega, še posebej do najrevnejših. Opominja nas, da na koncu ne bomo sojeni po zunanjih dejanjih, ampak po ljubezni, ki jo bomo kot olje tolažbe lahko izlili na rane naših bratov. Pravi: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40).
Najdražji, spodbujam vas, da nadaljujete to pot. In prosim za vas milost, ki je najpomembnejša od vseh: za milost, da znate biti ganjeni, sposobni jokati s tistimi, ki jokajo. Brezbrižnost, individualizem, ki nas zapre pred usodo tistih okoli nas, in tista anestezija srca, ki nas ne pusti, da bi se premaknili, ko se soočamo s tragedijami vsakdanjega življenja, so tri najhujša zla naše družbe. Prosim, naj vas ne bo sram jokati, čutiti čustva do tistih, ki trpijo. Ne varčujte s sočutjem do tistih, ki so krhki, ker je Jezus navzoč v teh ljudeh.
Pojdite naprej! In ne bodite malodušni, nasprotno, bodite hvaležni, če vaše delo ostane skrito in zahteva tiho in vsakodnevno žrtev. Dobro, storjeno tistim, ki ne morejo povrniti, se razširi na presenetljiv in nepričakovan način, kot majhno seme, skrito v zemlji, ki prej ali slej vzklije v novo življenje.
Naj vas Božja Mati »Gospa solza« varuje, ohranja in posreduje za vas. In prosim, ne pozabite moliti zame.
