Papež Frančišek: Bogoslužje je osebno in skupnostno srečanje z Bogom

Vatican News

Papež je na začetku izrazil svoje veselje nad tem, da se z njimi lahko sreča v letu, ki ga je želel posvetiti molitvi. Dejal je, da je pomembno v času študija razmišljati o tej povezanosti z Gospodom ter o sredstvih, ki nam jih je On dal po Cerkvi, da bi jo dosegli.

»Bogoslužje nas prav tako spominja, da to srečanje z Bogom namenjeno vsem. V Božjem delu, katerega se boste udeležili v teh dneh študija na inštitutu svetega Anzelma, se Cerkev kot skupaj zbrano Ljudstvo posveča iskanju svojega najbolj bistvenega cilja; tistega, ki bo večen v nebeškem Jeruzalemu, ko bomo skupaj z angelskimi zbori peli Svet. Človek je za bogoslužje, ker je za Boga, bogoslužje brez te združitve človeka z Bogom pa je odklon.

Morda zato sveti Benedikt ob začetku razločevanja poklicanosti svojih menihov – ki ga lahko razumemo kot nauk za vsakega kristjana in za vsakega, ki obhaja bogoslužje – kot merilo za to, da bi videl, če oseba resnično išče Boga, postavi dejstvo, da je kandidat pripravljen za Božje delo, za sodelovanje pri božji liturgiji, v pomenu osebnega in skupnostnega srečanja z Bogom. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je prav tako nujna pokorščina oz. služenje, da bi živeli najvišje naročilo bratske ljubezni v tem, kar nam bo Bog želel naročiti; in za ponižanja, sprejemanje križa ter da bi dopustili Bogu, da nas oblikuje in bi se dotaknili odprte Gospodove rane v udih njegovega mističnega Telesa (prim. Regula, LVIII, 7).

Zato vas prosim, da si prizadevate za poživitev našega vsakodnevnega bogoslužja, da bo izražalo, izpraševalo in hranilo ta odnos. Tako bodo naše skupnosti "tabernaklji Boga med ljudmi", ki v svoji molitvi iščejo "nevidni utrip Ženinovega srca". Duše, "ki ne samo ljubijo, častijo, hvalijo, ampak tudi tolažijo, zadoščujejo", si prizadevajo za Božjo slavo in dobro človeštva (prim. Cristina de la Cruz, Escritos, 121).«