Išči

Išči

Išči

slslovenščina
Papež Frančišek vsako nedeljo in praznik vodi opoldansko molitev z okna apostolske palače. Papež Frančišek vsako nedeljo in praznik vodi opoldansko molitev z okna apostolske palače.  (VATICAN MEDIA Divisione Foto)
PAPEŽ

Papež Frančišek: Jezus nam danes v evangeliju pravi, da smo zanj prijatelji

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes nam evangelij govori o Jezusu, ki pravi apostolom: 'Ne imenujem vas več služabnike, ampak prijatelje' (prim. Jn 15,15). Kaj to pomeni?« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 6. velikonočno nedeljo.

Papež Frančišek

V Svetem pismu so »služabniki« Boga posebne osebe, katerim zaupa pomembna poslanstva, kot na primer Mojzesu (2Mz 14,31), kralju Davidu (prim. 2Sam 7,8), preroku Eliju (prim. 1Kr 18,36), in končno tudi Devici Mariji (prim. Mt 25,21). To so osebe, v katerih roke Bog položi svoje zaklade. Vse to pa za Jezusa ne zadostuje, da bi izrazil, kdo smo mi zanj. To ne zadostuje. Hoče več, da bi razumeli, kdo smo za Jezusa, nekaj še večjega, ki gre onkraj dobrin in istih projektov. Hoče prijateljstvo.

Kot otroci se naučimo, kako lepa je izkušnja, ko prijateljem ponudimo svoje igrače in najlepše darove. Zatem ko odraščamo jim zaupamo svoje prve skrivnosti. Kot mlade osebe jim ponudimo lojalnost. Kot odrasli z njimi podelimo svoja zadovoljstva in zaskrbljenosti. Kot ostareli pa spomine, premisleke in tišino dolgih dni. Božja Beseda v Knjigi pregovorov nam pravi, da se »srce veseli olja in kadila in sladkosti prijatelja, izvirajoče iz življenjskega nasveta« (Prg 27,9). Pomislimo za trenutek na svoje prijatelje in prijateljice in se za njih zahvalimo Gospodu! Nekaj časa mislimo na njih!

Prijateljstvo ni sad preračunljivosti in tudi ne prisile. Porodi se spontano, ko v drugem prepoznamo nekaj našega. In, če je prijateljstvo resnično, je tako močno, da tudi zaradi izdaje ne mine. »Prijatelj vedno hoče dobro« (Pr 17,17), ponovno zatrjuje Knjiga pregovorov, kakor nam pokaže Jezus, ko ga Juda izda s poljubom: »Prijatelj, čemu si prišel?« (Mt 26,50). Pravi prijatelj te ne zapusti, tudi takrat ko pogrešiš. Popravi te, morda te pograja, a ti odpusti in te ne zapusti.

In danes nam Jezus v evangeliju pravi, da smo mi Zanj ravno to: prijatelji. Torej ljubljene osebe ne glede na kakršno koli zaslugo in kakršno koli pričakovanje, katerim steguje roko in ponuja svojo ljubezen, svojo milost, svojo Besedo, s katerimi, torej z nami, prijatelji, podeli tisto, kar je najbolj dragoceno, vse to, kar je slišal od Očeta (prim. Jn 15,15). Pa vse do tega, da je postal ranljiv za nas, se brez obrambe in zahtev izročil v naše roke, saj nam hoče dobro. Gospod nam hoče dobro, kot prijatelj in hoče, da smo deležni, kar je njegovo.

Vprašajmo se torej: kakšno obličje ima zame Gospod? Obličje prijatelja ali tujca? Se čutim od njega kot dragocena oseba ljubljen? Kakšno je Jezusovo obličje, ki ga pričujem drugim, še zlasti tistim, ki pogrešijo in potrebujejo odpuščanje?

Marija naj nam pomaga rasti v prijateljstvu z njenim Sinom in ga širiti povsod okoli nas.

Nedelja, 5. maj 2024, 12:28

Antifona Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Coeli) je ena od štirih marijanskih antifon (druge so še Alma Redemptoris Mater, Ave Regina Coelorum in Salve Regina).
Papež Benedikt XIV. je leta 1742 predpisal, naj se jo moli namesto Angelovega češčenja in to stoje, kot znamenje zmage nad smrtjo, med velikonočnim časom, torej od velikonočne nedelje do binkošti.
Molimo jo kot Angelovo češčenje trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer, da bi posvetili dan Bogu in Mariji.
Ta starodavna antifona izhaja glede na pobožno izročilo iz VI. ali X. stoletja, medtem ko je njeno razširjenje dokumentirano v prvi polovici XIII. stoletja, ko je bila vključena v frančiškovski brevir. Sestavljajo jo štiri vrstice, ki končajo z aleluja. S to molitvijo se verniki obračajo na Marijo, Kraljico nebes, da bi se z njo veselili Kristusovega vstajenja.
Papež Frančišek je 6. aprila 2015 ravno med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška dan po veliki noči svetoval, kakšno naj bo razpoloženje srca, ko se moli to molitev:
»V tej molitvi, ki ji daje ritem aleluja, se obračamo na Marijo in jo vabimo, da se veseli, saj je On, ki ga je nosila v svojem telesu, vstal, kakor je obljubil in se ji izročamo v priprošnjo. Dejansko pa je naše veselje odsev Marijinega veselja, saj je ona tista, ki je z vero ohranjala in ohranja, kar se je Jezusu zgodilo. Molimo torej to molitev z ganjenostjo otrok, ki so srečni, ker je njihova Mati srečna.«

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >

Moli s papežem

Regina Coeli

Regina coeli, laetare, alleluia.
Quia quem meruisti portare, alleluia.
Resurrexit, sicut dixit, alleluia.
Ora pro nobis Deum, alleluia.

V. Gaude et laetare, Virgo Maria, alleluia.
R. Quia surrexit Dominus vere, alleluia.

Oremus:

Deus, qui per resurrectionem Filii tui Domini nostri Iesu Christi mundum laetificare dignatus es, praesta, quaesumus, ut per eius Genetricem Virginem Mariam perpetuae capiamus gaudia vitae.
Per eundem Christum Dominum nostrum. Amen.

Raduj se, Kraljica nebeška

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja.
Je vstal, kakor je rekel, aleluja.
Prosi za nas Boga, aleluja.
Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Molimo.
Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.