Išči

Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Radu se, Kraljica nebeška: Jezus nam korak za korakom kaže pot v Nebo Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Radu se, Kraljica nebeška: Jezus nam korak za korakom kaže pot v Nebo  (Vatican Media)

Papež Frančišek: Jezus nam korak za korakom kaže pot v Nebo

»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo želim! Sedaj pa hočem voščiti lepo nedeljo najstnikom iz Genove. Danes v Italiji in v drugih državah obhajajo slovesni praznik Gospodovega vnebohoda.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Evangelij maše trdi, da je Jezus potem, ko je zaupal apostolom nalogo, da nadaljujejo njegovo delo, »bil vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico« (Mr 16,19). Tako pravi evangelij: »bil je vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico«.

Jezusova vrnitev k Očetu se nam zdi, ne da se je oddaljil od nas, ampak predvsem, da je prišel pred nami na cilj, ki je nebo. Kot se v gorah vzpenja proti vrhu, se hodi z naporom in končno za ovinkom poti se obzorje odpre in vidimo razgled. Tedaj vse telo ponovno najde moč, da se spopade z zadnjim vzponom. Vse telo, roke, noge, vsaka mišica, se napne in osredotoči na to, da se prispe na vrh.

In mi, Cerkev, smo ravno to telo, ki ga Jezus, vzet v nebo, vleče s seboj, kakor v navezi. On nam razodeva in sporoča s svojo Besedo in z milostjo zakramentov, lepoto Domovine, proti kateri smo se napotili. Tako se tudi mi, njegovi udje, z veseljem vzpenjamo z Njim, našo glavo, vedoč, da je korak enega, korak za vse in da se nihče ne sme izgubiti ali ostati zadaj, saj smo eno telo (prim. Kol 1,18; 1Kor 12,12-17).

Korak za korakom, stopnico za stopnico, nam Jezus kaže pot. Kateri so ti odseki, ki jih moramo napraviti? Danes nam evangelij pravi: oznanjati evangelij, krščevati, izganjati hude duhove, soočiti se s kačami, ozdravljati bolnike« (prim. Mr 16,16-18). Skratka delati dela ljubezni: darovati življenje, prinašati upanje, vzdržati se vsake hudobije in moralne revščine, na zlo odgovoriti z dobrim, biti blizu tistim, ki trpijo. To se počne korak za korakom. Bolj ko mi delamo tako, bolj se pustimo preoblikovati njegovemu Duhu, in bolj ko sledimo njegovemu zgledu in bolj, kot v gorah, čutimo, da je zrak okoli nas lažji in čistejši, obzorje je širše in cilj je bolj blizu, postanejo besede in dejanja dobra, razum in srce se razširita in dihata.

Vprašajmo se torej lahko: je živa v meni želja po Bogu, po njegovi brezmejni ljubezni, njegovem življenju in večnem življenju? Ali pa sem malo potlačen in zasidran v stvari, ki minejo, kot je denar, uspeh, užitki? Moja želja po nebesih me osami, me zapre ali pa me vodi k temu, da velikodušno in nesebično ljubim brate in dam čutiti, da smo sopotniki proti Raju?

Marija, ona, ki je že prišla na cilj, naj nam pomaga hoditi z veseljem skupaj proti slavi Nebes.

Nedelja, 12. maj 2024, 12:30

Antifona Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Coeli) je ena od štirih marijanskih antifon (druge so še Alma Redemptoris Mater, Ave Regina Coelorum in Salve Regina).
Papež Benedikt XIV. je leta 1742 predpisal, naj se jo moli namesto Angelovega češčenja in to stoje, kot znamenje zmage nad smrtjo, med velikonočnim časom, torej od velikonočne nedelje do binkošti.
Molimo jo kot Angelovo češčenje trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer, da bi posvetili dan Bogu in Mariji.
Ta starodavna antifona izhaja glede na pobožno izročilo iz VI. ali X. stoletja, medtem ko je njeno razširjenje dokumentirano v prvi polovici XIII. stoletja, ko je bila vključena v frančiškovski brevir. Sestavljajo jo štiri vrstice, ki končajo z aleluja. S to molitvijo se verniki obračajo na Marijo, Kraljico nebes, da bi se z njo veselili Kristusovega vstajenja.
Papež Frančišek je 6. aprila 2015 ravno med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška dan po veliki noči svetoval, kakšno naj bo razpoloženje srca, ko se moli to molitev:
»V tej molitvi, ki ji daje ritem aleluja, se obračamo na Marijo in jo vabimo, da se veseli, saj je On, ki ga je nosila v svojem telesu, vstal, kakor je obljubil in se ji izročamo v priprošnjo. Dejansko pa je naše veselje odsev Marijinega veselja, saj je ona tista, ki je z vero ohranjala in ohranja, kar se je Jezusu zgodilo. Molimo torej to molitev z ganjenostjo otrok, ki so srečni, ker je njihova Mati srečna.«

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >