Papež Frančišek: Služiti bolnikom s "sveto norostjo ljubezni"
Vatican News
Na začetku nagovora je papež Frančišek dejal, da je generalni kapitelj »trenutek milosti« zanje, za sestre, ki jih zastopajo, ter za celotno Cerkev. »Na začetku vaših poti sta dve navdušujoči zgodbi, v katerih vidimo, kako lahko pogum ustanoviteljev in ustanoviteljic pod vodstvom Svetega Duha udejanji velika dela, ko se s "sveto norostjo ljubezni" brez pretiranih preračunavanj podajo tja, kamor jih kliče dejavna ljubezen. In če manjka ljubezen, je z nami konec!«
Sveti oče je spomnil, da je bilo tako v primeru Marie Angustias Gimenez, Marie Josefe Recio in sv. Benedikta Mennija. Ti so leta 1881, po navdihu karizme svetega Janeza od Boga, v Španiji, ki so jo pestile težave in razdeljenosti, začeli za tiste čase pionirsko delo, v službi poslednjim med poslednjimi: to je duševnim bolnikom. »To je čudovita stvar, brez človeških interesov. Tako so nastale bolniške sestre Srca Jezusovega. Od tedaj nadaljujete njihovo poslanstvo ter razširjate pomoč na vedno nove oblike trpljenja in revščine, da bi bilo na ta način Božje usmiljenje prisotno v udejanjanju nege bolnikov, s posebnim poudarkom na celostnem okrevanju in rehabilitaciji oseb. To počnete tako, da si prizadevete vključiti vse – bolnike, družine, zdravnike, redovnice, prostovoljce in druge – v ozračje "skupnosti", kjer je vsak deležen dobrega in prispeva k dobremu za druge. To je lepo, saj tako ozdravijo vsi skupaj, vsak glede na svoje potrebe in rane, ki jih nosi. Prosim, nikoli ne pozabimo, da vsi potrebujemo ozdravljenje, in da nam dobro dene, če skrbimo drug za drugega.«
»Nekaj let po ustanovitvi bolniških sester, leta 1892, je v Rimu sveta Jožefina Vannini, ki je dobila navdih pri sv. Kamilu de Lellisu, skupaj z blaženim Luigijem Tezzo ustanovila Kongregacijo hčera svetega Kamila, ki se prav tako posveča skrbi za bolnike. Pri njih sem bil hospitaliziran, ko so me operirali. Ta žena je dobro vedela, kaj je bolečina: v svojem življenju je veliko trpela zaradi slabega zdravja in številnih drugih razlogov. Samo s pomočjo Boga in dobrih ljudi se je lahko spoprijela z njimi, zato je rada ponavljala: "Trpljenje se premaga samo z ljubeznijo." Tako je bolnike izročila vaši ljubezni, prvemu in nepogrešljivemu zdravilu na vsakem kraju zdravljenja; s četrto zaobljubo skrbi za bolnike jih je postavila v središče vaše posvetitve. Eden izmed duhovnikov, ki je bil pri vas hospitaliziran, mi je rekel: "Ampak te sestre verujejo, verujejo!«
»Drage sestre, vse to je znamenje, je povabilo, da se pri razločevanju na vaših kapitljih ne bi bale; da bi dopustile, da bi vas spodbudila smelost vaših ustanoviteljic in ustanoviteljev: da bi si upale tvegati za dobro bratov in sester, ki vam jih Bog postavlja na pot. Drznite si, brez strahu, in dopustite, da vas vprašujejo nove revščine našega časa: veliko jih je! Tako boste dobro uresničile veliko in bogato dediščino, ki ste jo prejele, ter jo ohranile vedno živo in mlado.«
Ob koncu srečanja se je sveti oče redovnicam zahvalil za njihovo delo in jim na srce položil, naj ne izgubijo veselja, nasmeha in radosti srca. Podelil jim je blagoslov ter jih prosil za molitev.