Sveti oče o pastorali mladih: Čutiti morajo, da so dejavni del življenja Cerkve

Andreja Červek – Vatikan

Mednarodni kongres o pastorali mladih, ki je potekal od 23. do 25. maja v Rimu, se je odvijal na temo »Za sinodalno pastoralo mladih: novi stili in strategije vodenja«. Udeležilo se ga je približno 300 delegatov škofovskih konferenc, združenj in cerkvenih gibanj iz 110 držav. Dogodek, ki je povezan s pripravami na prihajajoči svetovni dan mladih, je organiziral Dikasterij za laike, družino in življenje.

In na zadnji svetovni dan mladih, ki je potekal leta 2023 v Lizboni, je papež spomnil na začetku govora. Vloženega je bilo veliko truda, ki pa se je izplačal, saj so »po pandemiji in sredi mnogih mednarodnih napetosti mladi potrebovali injekcijo upanja«. »Dnevi v Lizboni so bili pravo praznovanje veselja do življenja in biti kristjani; praznovanje upanja, ki še naprej prebiva v srcih mladih, ker ga Bog sam hrani in utrjuje kljub vsem tegobam.«

»Dragi prijatelji, opogumljeni s to izkušnjo, ste poklicani, da si prizadevate za prihodnje mednarodne dogodke, a prav tako in predvsem, da spremljate mladinsko pastoralo v običajnih časih.«

Mladim pomagati, da srečajo Jezusa

Sveti oče je izpostavil Jubilej mladih, ki bo potekal prihodnje leto, in SDM v Seulu čez tri leta ter dejal, da »sanja«, da bi lahko dogodka mnogim mladim, tudi tistim, ki običajno ne hodijo v cerkev, pomagala srečati Jezusa in jim prinesti sporočilo upanja. »Mislim na tiste fante in dekleta, ki imajo “povešen pogled”, ki so izgubili obzorje, pustili ob strani velike sanje in ostali ujeti v žalost in slabo življenje. Azija je mlada in živa celina, pa vendar mnogo mladih zlasti v velikih mestih trpi zaradi izgube upanja in zaprtosti vase, imajo malo odnosov in malo interesov. Isto se dogaja po vsem svetu. Srečanji v Rimu in Seulu sta priložnosti, ki nam ju ponuja Bog, da bi vsem mladim po svetu rekli: Jezus je upanje zame, zate, za nas, za vse!«

Pastorala majhnih korakov

Pri pripravah na jubilej in srečanje v Seulu »ne smete zanemariti običajnih poti, to je poti mladih v njihovem vsakdanjem življenju«, je papež dejal zbranim. »To je pot in pastorala majhnih korakov, majhnega števila, preprostih besed in gest, trenutkov praznovanja in molitve v skupnosti, vsakodnevnih odločitev. To so manj opazne izkušnje, vendar so tiste, ki se globoko zakopljejo v srce in sčasoma obrodijo trajne sadove. To je svetost vsakdanjega življenja,« o čemer beremo v apostolski spodbudi Veselite in radujte se (Gaudete et exsultate).

Temeljne gotovosti

V zvezi s tem je sveti oče spomnil na nekaj elementov, ki jih pri vsakodnevnem delu mladinske pastorale nikoli ne sme manjkati. Mladim je treba pomagati, da bodo v srcu imeli nekatere temeljne gotovosti: Bog je ljubezen, Kristus te odrešuje, On živi, Duh daje življenje. Tem štirim je papež dodal še peto: Marija te ljubi, ker je mati. Gre za »preproste resnice, ki se jih ne smemo nikoli naveličati oznanjati« (prim. Christus vivit, 112-133).

»Še posebej mladi namreč globoko čutijo negativne novice, ki nas oblegajo, vendar to ne sme zasenčiti gotovosti, da je vstali Kristus z njimi in da je močnejši od vsakega zla. Da, Kristus živi! Vse je v njegovih rokah in samo On pozna usodo sveta in potek našega življenja. Pomembno je, da mladim ponudimo priložnost, da doživijo živega Kristusa v molitvi, pri evharističnem obhajanju in spovedi, na srečanjih skupnosti, v služenju revnim in pričevanju svetnikov. Mladi, ki imajo to izkušnjo, so sami nosilci tega oznanila – pričevanja.«

Duhovno razločevanje

Bistven element, ki ga je izpostavil sveti oče, je duhovno razločevanje (prim. Christus vivit, 278-298). »Razločevanje je umetnost, ki se je morajo najprej naučiti pastoralni delavci: duhovniki in redovniki, katehisti, spremljevalci in mladi, ki spremljajo druge mlade. To je umetnost, ki se je ne improvizira, ampak jo je treba poglobiti, izkusiti in živeti. Za mladega človeka je najti osebo, ki je sposobna razločevanja, najti zaklad. Na poti vere in pri odkrivanju lastne poklicanosti modri voditelj pomaga, da se oseba izogne mnogih napakam, naivnosti, trenutkom izgubljenosti in “paralize”. Gre za voditelja, ki ne jemlje svobode, ampak spremlja.«

Sinodalno, osebno, usmerjeno k resnici

Papež je pripomnil, da je o razločevanju imel tudi kateheze, v nadaljevanju govora pa spregovoril o treh lastnostih razločevanja: je sinodalno, osebno in usmerjeno k resnici. »Danes prevladuje individualizem, vsak hodi po svoji poti, vsak sam pripiše smisel življenju, vsak določa svoje vrednote in svoje resnice. V praksi razločevanja pa nam Cerkev ob bok postavi brate in sestre v veri, da bi pot prehodili skupaj in ne sami, in tako je naše notranje zorenje veliko bogatejše. V tem smislu je razločevanje sinodalno.«

Obenem pa je tudi osebno. »V našem svetu je vse masovno in poenoteno, mlade pa je treba spremljati vsakega posebej. Vsak od njih je edinstven in neponovljiv. Vsak si zasluži, da mu prisluhnemo, ga razumemo in mu damo nasvete, primerne njegovi starosti ter človeški in duhovni zrelosti. Razločevanje je lahko le osebno.«

Razločevanje je prav tako usmerjeno k resnici. »V družbi, ki je onesnažena z lažnimi novicami, kjer so osebni profili pogosto ponarejeni ali hlinjeni, kjer se ustvarjajo alternativne identitete, naj bo razločevanje za mlade pot pristnosti: izstopiti iz umetnih identitet in odkriti svojo pravo identiteto. Gre za to, da postanemo “resnični” pred seboj, pred drugimi in pred Bogom.«

Mlade zares poslušati, ne le na pol

Ob koncu je sveti oče dejal, da je pomembno še naprej poslušati mlade: »Resnično poslušanje, ki ni le “poslušanje na pol” ali zgolj neka “fasada”. Mladih se ne sme izkoriščati za uresničevanje idej, o katerih so se že odločili drugi ali ki v resnici ne ustrezajo njihovim potrebam. Mlade je treba pripraviti za odgovornost, jih vključiti v dialog, pripravo dejavnosti in odločanje. Čutiti morajo, da so dejavni del življenja Cerkve, predvsem pa, da so oni sami prvi oznanjevalci evangelija svojim vrstnikom.«

»Dragi bratje in sestre, hvala za vaše prizadevanje z mladimi in za mlade!« je papež sklenil svoj govor in spodbudil: »Pogumno hodite naprej in vsem prinašajte dobro novico, da je Jezus živi in je Gospod. To je sporočilo veselja, tolažbe in upanja, ki ga mnogi čakajo.«