Sveti oče: Otroci lahko odprejo srca odraslih in tako povzročijo pravo revolucijo

Andreja Červek – Vatikan

»V vas, otrocih, vse govori o življenju in prihodnosti,« je dejal sveti oče množici na olimpijskem stadionu, kjer so se zbrali zato, da bi »spodbudili gibanje deklic in dečkov, ki želijo zgraditi svet miru, kjer smo vsi bratje in sestre, svet, ki ima prihodnost, ker želimo skrbeti za okolje, ki nas obkroža«. Spodbudil jih je k veselju in poudaril, da jih Cerkev, ki je mati, sprejema in spremlja z nežnostjo in upanjem.

Ali je mir sploh mogoč?

Otroci in mladi so svetega očeta sprejeli z glasbo, petjem, plesom in pričevanji, odigrali so tudi nogometno tekmo. Zastavljali so mu vprašanja o boljšem svetu, miru, veselju in sreči, sveti oče pa je skupaj z njimi iskal odgovore ter jim poleg nasmeha poklanjal tudi bombone. Jeronimo iz Kolumbije je želel vedeti, ali je mir zares mogoč. »Mir je vedno mogoč. A kako ustvarimo mir?« Da se opravičimo, odpustimo, se pobotamo, pri čemer je papež spomnil na »gesto miru«, kar pomeni »podati si roko«.

Lia Marise iz Burundija je vprašala, kaj lahko storijo otroci za boljši svet. In papež je ponovno odgovarjal z vprašanji: »Kaj lahko jaz storim, da bi bil boljši svet? Se prepiram?« Na kar so otroci odgovorili z »ne«. In pritrjevali papežu: »Se ljubeče pogovarjam? Se skupaj z drugimi igram? Pomagam drugim?«

Začeti z malim in ljubiti najbližje

Riccardo, ki živi v Neaplju in pripada romski skupnosti, je vprašal, kako lahko ljubimo vse ljudi. Sveti oče mu je najprej dal bombon, zatem pa dejal, da ljubiti vse ljudi, ni enostavno. »Začeti moramo z malim: ljubiti moramo tiste, ki so nam najbližji. In tako iti naprej. Toda če ne ljubim svojega sošolca, če ne ljubim dečka ali deklice, ki je poleg mene, se to ne more širiti. Začeti moramo ljubiti od malega.«

Moliti za otroke, ki trpijo

Kako to, da nekateri ljudje nimajo ne doma ne dela, pa je zanimalo Luisa Gabriela iz Nikaragve. Kot je zatrdil sveti oče, je to nepravičnost: »To je sad zlobe, egoizma in vojne. Toliko držav zapravlja denar za nakup orožja za uničevanje, ljudje pa nimajo kaj jesti.« Zaprosil je, naj med vsakodnevno molitvijo prosijo tudi za otroke, ki trpijo zaradi nepravičnosti.

Podobno vprašanje o pomanjkanju enakosti je zastavil tudi Federico iz Italije in papež je kot razlog še enkrat navedel egoizem in nepravičnost: »Na vseh nas je, da se trudimo biti bolj pravični in si prizadevamo, da na svetu ne bi bilo toliko nepravičnosti. Vsi smo enaki, vendar se to žal ne zgodi vedno.«

Čudež? Da bi vsi otroci bili srečni.

»Če bi lahko naredil čudež, kakšen čudež bi naredil? Preprosto: da bi vsi otroci imeli dovolj za življenje, za hrano, igro in šolo. To je čudež, ki bi ga rad naredil ..., da bi vsi otroci bili srečni,« je papež odgovoril deklici, ki je v Rim prišla iz Indonezije. Zbrane otroke pa je prav tako spodbudil, naj obiskujejo svoje stare starše, saj se mnogi počutijo osamljene. Stari starši so nam dali življenje, vzgajali svoje otroke in vnuke, posredujejo nam zgodovino, zato jih je treba spoštovati.

Malika, ki prihaja s Sejšelov, je zanimalo, kako se je počuti papež, ko je na svetovnem nogometnem prvenstvu zmagala »njegova ekipa«, torej Argentina. »Ko zmaga moja nogometna ekipa, sem srečen,« je odgovoril. Da je srečen, pa je povedal tudi Lucy iz Avstralije, ki je želela vedeti, kako se počuti, ko svoj čas preživlja z otroki. »Zares sem srečen. Srečen sem, ker ste vi veseli, ker imate veselje upanja za prihodnost.«

Odpreti srca odraslih

»Kako odpreti srca odraslih?« se je spraševala Ido iz Južne Koreje, glavna junakinja kratkega filma »Hiša za vse«, v katerem pomaga brezdomcu. »Veliko ljudi ima zaprto in trdo srce, kot da bi bilo zid«, je odvrnil papež. Ni lahko, toda otroci morajo početi stvari, ki odrasle silijo k razmišljanju. Trkati morajo na vrata odraslih in postavljati vprašanja ter jih zastavljati tudi Bogu. »Vi, otroci lahko s temi vprašanji in s tem nemirom povzročite pravo revolucijo,« je dodal.

Pričevanja otrok z vsega sveta

Na rimskem olimpijskem stadionu so odmevala tudi pretresljiva pričevanja. Trinajst letni Viktor iz Betleheme se je spraševal: »Česa smo krivi mi, otroci, ki smo se rodili v Betlehemu, Jeruzalemu ali Gazi?« Eugenija iz Ukrajine je dejala, da si želi miru in ne poslušati bomb in gledati smrti. Mila iz Nove Zelandije je povedala, da se boji za prihodnost planeta zaradi pogostih poplav, Mateo iz Argentine pa je izrazil zaskrbljenost zaradi bolnih in lačnih otrok.

Otroci so učitelji prijateljstva, odpuščanja, veselja ...

Otroci so učitelji tistih univerzalnih umetnosti, ki jih svet nujno potrebuje, kot so umetnost prijateljstva, objema, odpuščanja, bratskega sobivanja, preprostega veselja, sprejemanja razlik in živete vere, pa je v pozdravnem nagovoru dejal kardinal Josè Tolentino de Mendonça, prefekt Dikasterija za kulturo in vzgojo, ki je bil tudi glavni pobudnik in organizator svetovnega dneva otrok.