Sveti oče: Podnebna kriza zahteva globalno sodelovanje in solidarnost

Andreja Červek – Vatikan

»Podatki o podnebnih spremembah so iz leta v leto slabši, zato je treba nujno zaščititi ljudi in naravo. Najrevnejši ljudje, ki imajo zelo malo opraviti z onesnaževanjem emisij, bodo morali biti deležni večje podpore in zaščite,« je dejal papež Frančišek takoj na začetku govora.

»Uničenje okolja je žalitev Boga, je greh, ki ni samo osebni, ampak tudi strukturni, ki predstavlja veliko nevarnost za vse ljudi, zlasti za najranljivejše, ter grozi, da bo sprožil konflikt med generacijami« (prim. COP28, Dubaj, 2. december 2023). Vprašanje, ki si ga je treba zastaviti, je, ali si prizadevamo za kulturo življenja ali kulturo smrti.

Nahajamo se pred sistemskimi izzivi, ki so med seboj različni, a vendar povezani, kot so: podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, degradacija okolja, globalne neenakosti, nezanesljiva preskrba s hrano in ogrožanje dostojanstva ljudi. »Če se jih ne bomo lotili skupaj in takoj, bodo ti problemi eksistencialno ogrozili človeštvo, druga živa bitja in ekosisteme,« je poudaril papež. »A naj je jasno: najbolj trpijo revni ljudje, čeprav k temu problemu najmanj prispevajo. Najbogatejši narodi, približno milijarda ljudi, proizvedejo več kot polovico onesnaževal.

Izpostavil je položaj žensk in otrok: »Ženske pogosto nimajo enakega dostopa do virov kot moški, poleg tega jim skrb za dom in otroke lahko otežuje možnost migracije v primeru naravnih nesreč. Vendar pa ženske niso le žrtve podnebnih sprememb: so tudi pomembne nosilke odpornosti in prilagajanja. Kar zadeva otroke, jih skoraj milijarda živi v državah, ki se soočajo z izredno visokim tveganjem podnebnega uničenja. Zaradi svoje razvojne starosti so bolj dovzetni za fizične in psihološke posledice podnebnih sprememb.«

Zavračanje hitrega ukrepanja za zaščito najranljivejših, ki so izpostavljeni podnebnim spremembam, ki jih povzroča človek, je po papeževih besedah »velika krivda«. Urejen napredek ovirajo nenasitno prizadevanje za kratkoročne koristi onesnaževalnih industrij in napačne informacije, ki ustvarjajo zmedo in ovirajo skupna prizadevanja, da bi spremenili smer.  

Frančišek je izpostavil tudi nevarnost onesnaževanja za javno zdravje in blaginjo. Več kot tri in pol milijarde ljudi živi na območjih, ki so zelo občutljiva na posledice podnebnih sprememb, kar povzroča prisilne migracije. »V zadnjih letih vidimo, koliko bratov in sester je izgubilo življenje na obupnih potovanjih, in napovedi so zaskrbljujoče. Braniti dostojanstvo in pravice podnebnih migrantov pomeni potrditi svetost vsakega človeškega življenja in spoštovati božje navodilo, da varujemo in zaščitimo skupni dom.«

Papež je poudaril, da je potreben »univerzalen pristop ter hitro in odločno ukrepanje, da bi dosegli spremembe in politične odločitve«. Prav tako je treba »obrniti krivuljo segrevanja in v četrt stoletja prepoloviti stopnjo segrevanja«. Iz ozračja je treba »odstraniti velike količine ogljikovega dioksida z večgeneracijskim okoljskim upravljanjem«. Kot je dodal, je pri tem »narava naša zvesta zaveznica, saj nam zagotavlja svoje regenerativne moči«.

Pozval je k zaščiti naravnih bogastev ter poudaril pomen celostnega pristopa, s katerim se lahko borimo proti podnebnim spremembam ter rešujemo dvojno krizo, tako izgubo biotske raznovrstnosti kot neenakost, s tem ko skrbimo za ekosisteme, ki podpirajo življenje.  »Podnebna kriza zahteva simfonijo globalnega sodelovanja in solidarnosti. Z zmanjšanjem emisij, izobraževanjem o življenjskem slogu, inovativnim financiranjem in uporabo preizkušenih rešitev, ki temeljijo na naravi, krepimo odpornost, zlasti odpornost proti suši,« je še zatrdil sveti oče. Poudaril je, da je treba ukrepati nemudoma, sočutno in odločno, ter spodbudil k nadaljnkemu prizadevanju za prehod iz sedanje podnebne krize v podnebno odpornost z enakostjo in socialno pravičnostjo.