Sveti oče sprejel udeležence srečanja »Skrb je delo, delo je skrb«

Vatican News

Papež je na začetku spomnil na njihovo delo v preteklih šestih letih, ko so razmišljali, se pogovarjali, raziskovali ter oblikovali predloge za inovativne modele delovanja za pošteno, pravično in dostojno delo za vse ljudi na svetu. Ob tem se je zahvalil vodstvu Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, ki je pobudnik projekta, ter Mednarodni katoliški komisiji za migracije, ki ga koordinira in vodi.

»V prihodnjih dneh bo vaše srečanje osredotočeno na temo "Skrb je delo, delo je skrb". Da bi gradili globalno transformativno skupnost, ki bo spreminjala svet. To vam bo omogočilo, da boste prešli v drugo fazo tega projekta, kjer boste uporabljali metodo skupnega družbenega razločevanja. Potrebno je namreč združiti vse naše osebne in institucionalne vire, da bi pričeli z ustreznim razumevanjem družbenega konteksta, v katerem se gibljemo, in poskušali izkoristiti potencial ter hkrati vnaprej prepoznati tiste sistemske težave, ki lahko postanejo družbene rane.«

V nadaljevanju govora je sveti oče spomnil na pet tematik, ki so jih navzoči opredelili pri svojem dosedanjem delu in so ključnega pomena za družbo kot celoto.
»Prva izmed petih je dostojno delo in ekstraktivne industrije. Kot sem opozoril tudi v okrožnici Laudato si', izvoz nekaterih surovin z edinim namenom, da bi zadovoljili trge industrializiranega severa, ni bil brez posledic, tudi resnih, vključno z onesnaževanjem z živim srebrom ali žveplovim dioksidom v rudnikih. Nujno je, da so delovni pogoji povezani z vplivi na okolje, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti možnim posledicam za telesno in duševno zdravje vpletenih oseb ter za varnost.

Druga tema je dostojno delo in prehranska varnost. Nedavno objavljeno svetovno poročilo o prehranskih krizah navaja, da je v letu 2023 več kot 280 milijonov ljudi v 59 državah trpelo zaradi visoke stopnje prehranske negotovosti, zaradi česar je potrebna nujna pomoč.« Situacijo lakote po papeževih besedah še poslabšujejo vojne, naravne nesreče in ekstremni vremenski pogoji ter gospodarski šoki.

Poleg tega ne smemo pozabiti tretjega vprašanja, ki zadeva odnos med dostojnim delom in migracijami.« Sveti oče je ob tem spomnil, da veliko ljudi migrira, ker iščejo delo, mnogi pa iz svojih držav pobegnejo zaradi nasilja in revščine. »Pogosto so obravnavani kot problem in strošek za državo, v resnici pa z delom prispevajo k ekonomskemu in družbenemu razvoju države, ki jih sprejme, ter države, iz katere prihajajo. Pri tem bi rad izpostavil nizko stopnjo rodnosti. Te bogate države nimajo otrok: vsi imajo psa, mačko: vendar pa nimajo otrok. Upad rodnosti je problem in migracije so v pomoč pri krizi, ki jo povzroča upad rodnosti. To je zelo resen problem. Kljub temu pa številni migranti in ranljivi delavci še nimajo vseh pravic, dostopa do zdravstvenih storitev, načrtov finančne zaščite in psihosocialne pomoči.«

Četrti vidik, ki ga je omenil papež Frančišek, pa je bil odnos med dostojnim delom in socialno pravičnostjo. »Ta beseda, socialna pravičnost, ki je prišla s socialnimi okrožnicami papežev, je beseda, ki je liberalna ekonomija ne sprejema. Eno od tveganj, ki smo jim izpostavljeni v naših sedanjih družbah, je pasivno sprejemanje tega, kar se dogaja okoli nas: bodisi z določeno ravnodušnostjo bodisi zato, ker ne moremo opredeliti pogosto zapletenih vprašanj in najti ustreznih odgovorov nanje. To pa pomeni dopuščati, da se družbene neenakosti in nepravičnosti povečujejo, tudi na področju delovnih razmerij in temeljnih pravic delavcev. In to ni dobro!«

»Zadnji vidik, ki ste ga obravnavali, je dostojno delo, povezano s pravičnim prehodom. Upoštevati je treba soodvisnost med delom in okoljem ter ponovno razmisliti o vrstah dela, ki jih je treba spodbujati v skrbi za skupni dom, zlasti na podlagi virov energije, ki jih potrebujejo.«
Sveti oče se je ob koncu zbranim zahvalil, da so sprejeli izzive in se jih lotili z vnemo in strokovnostjo. Ponovno je poudaril, da svet potrebuje »obnovljeno prizadevanje, nov družbeni dogovor, ki povezuje starejše in mlajše generacije v skrbi za stvarstvo in solidarnost ter vzajemno zaščito znotraj človeške skupnosti«.