Papež komikom: Veselje je najboljši protistrup za egoizem in individualizem
Vatican News
Po uvodnih pozdravih je papež Frančišek dejal, da ceni umetnike, ki se izražajo z jezikom komedije, humorja in ironije, saj se v njem skriva veliko modrosti. »Izmed vseh profesionalcev, ki delajo na televiziji, na področju filma, gledališča, tiskanih medijev, pesmi, na družabnih omrežjih, ste vi med najbolj priljubljenimi, ljudje vas najbolj iščejo in vam ploskajo. Gotovo zato, ker ste dobri, vendar pa obstaja še en razlog: imate in gojite dar, da ljudi spravite v smeh.
Sredi tolikih mračnih novic, ko smo potopljeni v mnoge družbene in tudi osebne težke položaje, imate moč, da širite vedrino in nasmeh. Ste med redkimi, ki znajo nagovoriti ljudi, ki so med seboj zelo raznoliki, iz različnih generacij in kulturnih okolij.
Na svoj način povezujete ljudi, saj je smeh nalezljiv. Lažje se je smejati skupaj kot sami: veselje odpira za podelitev in je najboljši protistrup za egoizem, za individualizem. Smeh prav tako pomaga premagati družbene ovire in ustvarjati povezave med ljudmi. Omogoča nam izražanje čustev in misli, prispeva h gradnji skupne kulture in ustvarjanju prostorov svobode. Spominjate nas na to, da je homo sapiens tudi homo ludens (človek, ki se igra op. p.); da sta igriva zabava in smeh v človeškem življenju osrednjega pomena, za izražanje, učenje, za osmišljanje situacij.
Vaš talent je dar, dragocen dar. Skupaj z nasmehom širi mir, v srcih, med ljudmi, pomaga nam premagovati težave in prenašati vsakodnevni stres. Pomaga nam, da v ironiji najdemo olajšanje in življenje jemljemo s humorjem. Vsak dan rad molim – to delam že več kot štirideset let – z besedami sv. Tomaža Mora: "Gospod, daj mi smisel za humor". Ali poznate to molitev? Vi jo morate poznati … Predstojnikom naročam, naj jo posredujejo vsem umetnikom, je v moji apostolski spodbudi Gaudete et exsultate, v opombi 101. "Gospod, daj mi smisel za humor." To je milost, za katero prosim vsak dan, saj mi pomaga, da stvari sprejemam v pravem duhu.«
V nadaljevanju je sveti oče spomnil, da komikom uspeva še en čudež: in sicer nasmejati ljudi tudi kadar obravnavajo probleme, velika in majhna dejstva v zgodovini. Opozarjajo na zlorabe oblasti, dajejo glas pozabljenim situacijam, izpostavljajo zlorabe in neprimerno vedenje ... Vendar pa to storijo ne da bi širili preplah ali grozo, tesnobo ali strah, kot to navadno počne komunikacija. Kritični čut vzbujajo s tem, da ljudi nasmejijo in sicer tako, da pripovedujejo življenjske zgodbe, opisujejo stvarnost s svojega originalnega vidika. Na ta način ljudem govorijo o velikih in majhnih težavah.
»Kot pravi Sveto pismo, je ob začetku sveta, med stvarjenjem, božja Modrost izvajala vašo umetnost za Boga samega, prvega gledalcu v zgodovini. Tako pravi: "Ob njem sem bila stanovitna. Dan na dan sem bila njegovo veselje, igrala sem se pred njim ves čas; igrala sem se na njegovem zemeljskem krogu in moje veselje je pri človeških otrocih" (Prg 8,30-31). Tako pravi knjiga Pregovorov. Ne pozabite tega: kadar uspete, da se na ustih tudi enega samega gledalca nariše inteligenten nasmeh – kar bom rekel sedaj, ni herezija –, nasmejete tudi Boga.
Vi, dragi umetniki, znate razmišljati in govoriti humoristično v različnih oblikah in različnih slogih; in v vsakem primeru je jezik humorja primeren za razumevanje in "čutenje" človeške narave. Humor ne žali, ne ponižuje, ne pribija ljudi na njihove napake. Medtem ko komunikacija danes pogosto ustvarja nasprotja, vi znate združevati različne stvarnosti, ki so včasih tudi nasprotujoče. Koliko se moramo naučiti od vas! Smeh humorja nikoli ni "proti" nekomu, ampak je vedno vključujoč, vzbuja odprtost, sočutje, empatijo.«
»Na misel mi prihaja pripoved iz Prve Mojzesove knjige, ko Bog Abrahamu obljubi, da bo čez eno leto dobil sina. Z ženo Saro sta bila že stara in brez potomcev. Sara je poslušala in se sama pri sebi zasmejala. Enako je storil tudi Abraham, z nekaj grenkobe. Toda v resnici je Sara spočela in rodila sina v starosti, v času, ki ga je določil Bog. Tedaj je rekla: "Bog mi je pripravil smeh" (1 Mz 21,6). Zato sta sina imenovala Izak, kar pomeni "smeje se".«
Ob koncu je sveti oče vprašal, če se lahko smejimo tudi Bogu. Odgovoril je pritrdilno in dejal, da je podobno kot tedaj, kadar se šalimo z ljudmi, ki jih imamo radi. Vendar pa se pri tem ne sme žaliti verskih čustev vernikov, zlasti ubogih.
»Dragi prijatelji, naj Bog blagoslovi vas in vašo umetnost. Še naprej razveseljujte ljudi, zlasti tiste, ki z večjo težavo gledajo na življenje z upanjem. Pomagajte nam, da bomo z nasmehom videli resničnost z njenimi protislovji in sanjali boljši svet! Iz srca vas blagoslavljam in vas prosim, da molite zame.«
Pred sklepnim blagoslovom je Luciana Littizzetto na papeževo željo prebrala molitev sv. Tomaža Mora, ki jo je navedel na začetku govora.
»Daj mi, Gospod, dobro prebavo,
pa tudi nekaj za prebavit.
Daj mi telesno zdravje
in dobro voljo, ki je potrebna za njegovo ohranjanje.
Daj mi, Gospod, sveto dušo,
ki zna narediti zaklad iz tega, kar je dobro in čisto,
in se ne prestraši zaradi greha,
marveč zna stvari postaviti na njihovo mesto.
Daj mi duha, ki ne pozna naveličanosti,
godrnjanja, vzdihovanja in pritoževanja
in ne dovoli, da bi pretirano skrbel
za tisto motečo stvar, ki se imenuje "jaz".
Daj mi, Gospod, smisel za humor,
daj mi milost, da bom razumel šale,
da bi bil v življenju vsaj nekoliko vesel
in bi to mogel posredovati drugim.
Tako bodi!«
