Papež o umetni inteligenci: Inovacija naj spodbuja razvoj, blaginjo in mirno sobivanje
Andreja Červek – Vatikan
Tema letošnje konference se glasi Umetna inteligenca in tehnokratska paradigma: kako spodbujati blaginjo človeštva, skrb za naravo in svet miru in si po papeževih besedah »zasluži posebno pozornost, saj umetna inteligenca na rušilen način vpliva na ekonomijo in družbo ter lahko negativno vpliva na kvaliteto življenja, odnose med osebami in državami, mednarodno stabilnost in skupni dom«.
Kot je spomnil, je vprašanje o tehnološkem razvoju obravnaval v okrožnici Laudato si’ in apostolski spodbudi Laudate Deum, temo umetne inteligence pa v Poslanici za svetovni dan miru 2024 ter govoru na vrhu G7. Zato je z odobravanjem sprejel odločitev Centesimus Annus, da tej temi nameni veliko prostora in v razpravo vključi znanstvenike in strokovnjake iz različnih držav in disciplin, ki so analizirali »priložnosti in tveganja, povezana z razvojem in uporabo umetne inteligence«, s »transverzalnim pristopom in predvsem z antropocentričnim pogledom«, ter se zavedajo »nevarnosti krepitve tehnokratske paradigme«.
Multidisciplinarna analiza vseh vidikov umetne inteligence
Multidisciplinarna analiza je temeljna za razumevanje vseh sedanjih in prihodnjih vidikov umetne inteligence, »prednosti, ki jih lahko prinese v smislu produktivnosti in rasti, ter tveganj, ki jih lahko povzroči«, da bi »ugotovili pravilne etične načine njenega razvoja, uporabe in celo upravljanja«, je zatrdil papež.
Pojasnil je, da je v poslanici ob letošnjem svetovnem dnevu miru želel spregovoriti o algoretiki, da bi nakazal »absolutno nujnost etičnega razvoja algoritmov, v katerem vrednote usmerjajo poti novih tehnologij.«
V govoru na vrhu G7 pa je pokazal na kritične vidike umetne inteligence ter izpostavil, da umetna inteligenca je in mora ostati orodje v človekovih rokah. »Tako kot druga ključna orodja skozi tisočletja tudi umetna inteligenca pričuje o sposobnosti človeka, da preseže samega sebe, o njegovi “onstranskosti”, in da lahko povzroči velike preobrazbe, pozitivne ali negativne. V tem drugem smislu lahko umetna inteligenca okrepi tehnokratsko paradigmo in kulturo odmetavanja, razlike med razvitimi državami in državami v razvoju ter prenese odločitve, ki so bistvene za človekovo življenje, na stroje. Zato sem potrdil absolutno nujnost etičnega razvoja in uporabe umetne inteligence ter pozval politiko, naj sprejme konkretne ukrepe za usmerjanje tekočega tehnološkega procesa v smeri univerzalnega bratstva in miru.«
Določili meje, če inovacije škodijo človeštvu
Mednarodna konferenca prispeva k »izboljšanju sposobnosti za razumevanje pozitivnih vidikov umetne inteligence ter k spoznavanju, zmanjševanju in upravljanju tveganj«, in sicer prek »dialoga s svetom znanosti, da bi skupaj določili meje, ki jih je treba postaviti inovacijam, če so škodljive za človeštvo«.
Stephen Hawking, priznani kozmolog, fizik in matematik, je v intervjuju za BBC dejal: »Razvoj popolne umetne inteligence bi lahko pomenil konec človeške rase ... Razmahnila bi se sama od sebe in se vedno hitreje razvijala. Ljudje, ki jih omejuje počasna biološka evolucija, z njo ne bi mogli tekmovati in bi jih prehitela.«
»Ali si to želimo?« je dodal sveti oče.
Čemu služi in kaj je treba raziskati
Osnovno vprašanje, ki si ga zastavljajo udeleženci konference, je: »Čemu je namenjena umetna inteligenca? Ali služi zadovoljevanju potreb človeštva, izboljšanju blaginje in celostnega razvoja ljudi ali pa služi bogatenju in povečevanju že tako velike moči peščice tehnoloških gigantov kljub nevarnostim za človeštvo?« Po papeževih besedah je odgovor odvisen od mnogih dejavnikov in različnih vidikov, ki jih je treba raziskati. Sam je navedel nekatere in predlagal, da se jih razišče in poglobi.
»Poglobiti je treba občutljivo in strateško vprašanje odgovornosti za odločitve, sprejete z uporabo umetne inteligence. Ta vidik je izziv za različne veje filozofije in prava, pa tudi za bolj specifične discipline.
Opredeliti je treba ustrezne spodbude in učinkovite predpise, ki bodo po eni strani spodbujali etične inovacije, koristne za napredek človeštva, po drugi strani pa prepovedali ali omejili nezaželene učinke.
Celoten svet izobraževanja, usposabljanja in komunikacije bi moral začeti usklajen proces za povečanje znanja in ozaveščenosti o tem, kako pravilno uporabljati umetno inteligenco, ter na nove generacije že v otroštvu prenesti kritično sposobnost uporabe teh orodij.
Oceniti je treba učinke umetne inteligence na svet dela. Pozivam člane Fundacije Centesimus Annus in tiste, ki sodelujejo pri njenih pobudah, naj na svojih področjih dejavno sodelujejo pri spodbujanju procesa poklicne prekvalifikacije in sprejemanju oblik za lažjo prerazporeditev presežnih delavcev v druge dejavnosti.
Skrbno je treba preučiti pozitivne in negativne učinke umetne inteligence na področju varnosti in zasebnosti.
Upoštevati in raziskati je treba učinke na odnosne in kognitivne sposobnosti ljudi ter na njihovo obnašanje. Ne moremo sprejeti, da to sposobnost zmanjšuje ali pogojuje tehnološko orodje, to je tisti, ki ga imajo v lasti in razpolagajo z njegovo uporabo.
Nazadnje – vendar pa ta seznam ni izčrpen – ne smemo pozabiti na ogromno porabo energije, ki je potrebna za razvoj umetne inteligence, medtem ko se človeštvo sooča z občutljivim energetskim prehodom.«
Inovacija naj spodbuja razvoj, blaginjo in mirno sobivanje
Papež Frančišek je izpostavil, da se ravno na področju tehnološke inovacije odloča o prihodnosti ekonomije, civilizacije in samega človeštva. »Ne smemo izgubiti priložnosti, da bi razmišljali in delovali na nov način, z umom, srcem in rokami, ter tako inovacijo usmeriti v konfiguracijo, ki je osredotočena na prvenstvo človeškega dostojanstva. Gre za inovacijo, ki spodbuja razvoj, blaginjo in mirno sobivanje in ki ščiti najbolj prikrajšane ljudi. To pa zahteva normativno, ekonomsko in finančno okolje, ki omejuje monopolno moč peščice in omogoča, da razvoj koristi vsemu človeštvu.«
Imenovati “inteligenco” to, kar ni inteligenca?
In zato je sveti oče izrazil upanje, da bo fundacija Centesimus Annus še naprej obravnavala to temo. Izpostavil je skupno raziskavo fundacije in Strateške zveze katoliških raziskovalnih univerz (SACRU) na temo Umetna inteligenca in skrb za skupni dom: usmerjenost na poslovanje, finance in komunikacijo.
Govor je sklenil s provokativnim vprašanjem: »Ali smo prepričani, da želimo še naprej imenovati “inteligenco” to, kar ni inteligenca?« Ter dodal: »Razmislimo o tem in se vprašajmo, ali neustrezna uporaba te besede, tako pomembne, tako človeške, ni že podleganje tehnokratski moči.«