Pred desetimi leti v vatikanskih vrtovih molitev za mir v Sveti deželi
Andreja Červek – Vatikan
Papež bo vodil spominsko slovesnost
Deseto obletnico tega dogodka, še kako pomenljivega za današnji čas, bo sveti oče obeležil s spominsko slovesnostjo. Potekala bo v petek, 7. junija, ob 18. uri, v vatikanskih vrtovih na kraju, kjer so se pred desetletjem srečali Frančišek, Peres in Abas, skupaj molili za mir v Sveti deželi ter simbolično zasadili oljko.
Pred sedetimi leti pozivi k pogumni odločitvi za mir
Molitev za mir se je odvila dva tedna po Frančiškovem apostolskem potovanju v Sveto deželo, med katerim je takratnega palestinskega predsednika in izraelskega predsednika skupaj z ekumenskim patriarhom povabil v Vatikan. Tako so skupaj molili Izraelci in Palestinci, kristjani, judje in muslimani. Molitev je potekala v različnih jezikih in bila sestavljena iz treh delov, ki so jih vodile tri verske skupnosti: judovska, krščanska in muslimanska. Vsak del je bil sestavljen iz hvalnice Bogu za dar stvarstva, prošnje za odpuščanje in prošnje za dar miru v Sveti deželi.
Papež Frančišek je ob koncu molitvenega srečanja dejal, da je »za gradnjo miru potreben pogum, veliko večji kot za vojno. Potreben je pogum, da bi rekli ''da'' srečanju in ''ne'' spopadu; ''da'' dialogu in ''ne'' nasilju; ''da'' pogajanju in ''ne'' sovražnosti; ''da'' spoštovanju sporazumov in ''ne'' dvoličnosti. Za vse to je potreben pogum, velika moč duše.« Sveti oče je navzočnost izraelskega in palestinskega predsednika označil kot »veliko znamenje bratstva« in »konkretno znamenje zaupanja v Boga«, ki nanje gleda kot na brate in jih želi popeljati po svojih poteh. »Svet je dediščina, ki smo jo prejeli od naših prednikov, in tudi zapuščina našim otrokom; otrokom, ki so utrujeni in izčrpani zaradi konfliktov ter željni doseči zarjo miru; otrokom, ki nas prosijo, naj podremo zidove sovraštva in se podamo na pot dialoga in miru, da bi zmagala ljubezen in prijateljstvo.«
Spomnil je številne otroke, ki so umrli kot nedolžne žrtve vojne in nasilja. »Naša dolžnost je ravnati tako, da njihova žrtev ne bo zaman. Spomin nanje zbuja v nas pogum za mir, moč za vztrajanje v dialogu za vsako ceno, potrpežljivost za vsakodnevno tkanje vedno bolj trdne mreže spoštljivega in mirnega sobivanja, v slavo Boga in dobro vseh.« Papež je še zatrdil, da samo človeške moči niso dovolj. »Večkrat se je že približalo miru, a zlo ga je uspelo preprečiti. Zato smo tukaj, ker vemo in verujemo, da potrebujemo Božjo pomoč. Slišali smo klic in moramo odgovoriti: klic, naj zlomimo spiralo sovraštva in nasilja, zlomimo z eno besedo: brat. A da bi jo lahko izrekli, moramo vsi dvigniti pogled v nebo in se prepoznati kot otroci enega Očeta.«
Zbrane sta nagovorila tudi Peres in Abas. Izraelski predsednik Šimon Peres je spregovoril o pomembnosti miru. »Dva naroda – Izraelci in Palestinci – še vedno hrepenita po miru. Solze mater nad njihovimi otroki še vedno skelijo v naših srcih. Končati moramo krizo, nasilje, konflikt. Mi vsi potrebujemo mir. Mir med enakimi.« Dejal je, da so se zbrali k prošnji za mir med verstvi, narodi, skupnostmi, moškimi in ženskami, ter izrazil željo, da bi »resničen mir kmalu in hitro postal naša dediščina«. Izpostavil je, da naše poti morajo biti poti milosti in miru: »Pred Gospodom smo enaki. Vsi smo del človeške družine. Kajti brez miru, nismo celotni in moramo še doseči poslanstvo človeštva.« Mir ne pride z lahkoto. Mi moramo uporabiti vse svoje moči, da bi ga dosegli, dosegli kmalu. Četudi to zahteva žrtve in kompromise. Peres je še dejal, da si je za mir treba prizadevati, čeprav se nam zdi daleč: »Če bomo mir zasledovali z vztrajnostjo in vero, ga bomo dosegli.«
Palestinski predsednik Mahmud Abas je izpostavil pomen uresničitve resnice, miru in pravičnosti v Palestini, vsej regiji in svetu kot celoti. »Prosim te, Gospod, v imenu svojega naroda, naroda Palestine – muslimanov, kristjanov in samarijanov, ki goreče želi pravičen mir, dostojno življenje in svobodo … Nakloni, o Gospod, naši regiji in njenim prebivalcem zaščito, varnost in stabilnost.« Izrekel je še prošnjo za mir v Sveti deželi, Palestini in Jeruzalemu, skupaj s tamkajšnjimi prebivalci: »Prosimo te, naj Palestina, in še posebej Jeruzalem, postane varna dežela za vse vernike ter kraj molitve in čaščenja za pripadnike treh monoteističnih verstev, judovstva, krščanstva in islama.«
