Sveti oče: Dediščino vrednot in izkušenj posredovati mladim

Andreja Červek – Vatikan

Srečanje s člani Krožka svetega Petra je po papeževih besedah vedno »znamenje hvaležnosti«, kar prispeva k lepoti življenja. Vedno ko sprejme člane Krožka, čuti hvaležnost za njihovo služenje revnim v Rimu in se zaveda, da to počnejo »v papeževem imenu, v imenu svete matere Cerkve«.

Brez korenin ni življenja

Sveti oče je izpostavil pomembnost korenin, ki dajejo življenje. Navezal se je na knjižno izdajo vseh govorov, ki so jih papeži namenili Krožku svetega Petra v 155 letih delovanja – papež je med avdienco knjigo prejel v dar. »Zato se vam zahvaljujem tudi za to delo, ki je pomembno za spomin na korenine. Korenine so temeljnega pomena: brez korenin ni življenja, ni prihodnosti. Bujnost listov je povezana z zdravimi koreninami,« je dejal in se vsem zahvalil za njihovo prizadevanje.

Vrednote in izkušnje posredovati mladim

Opozoril pa jih je tudi, naj so pazljivi, da ne bodo iz svoje zgodovine naredili muzeja in »sterilizirali korenine«: »Spomin je organ prihodnosti, če korenine ostanejo žive in dobre. Zato vas spodbujam, da svojo dediščino vrednot in izkušenj prenesete na mlade. Kako lepo je pomisliti na dedka iz Krožka svetega Petra, ki svoje

 izkušnje prenaša na vnuka! Pomislite, koliko bogastva žive vere, konkretne karitativnosti in ljubezni do ubogih se lahko posreduje z zgledom ostarele osebe. In pomislite, koliko energije, ustvarjalnosti in zagona lahko da mlad človek.«

Papež je spomnil na blaženega Pier Giorgia Frassatija, ki je hodil po domovih revnih ljudi v Turinu, da bi jim pomagal. »Pier Giorgio je bil iz premožne družine višjega srednjega razreda, vendar ni odraščal “v vati”, ni se izgubil v “lepem življenju”, saj je v njem bila limfa Svetega Duha, ljubezen do Jezusa in do bratov.«

Rim, mesto krščanske karitativnosti

Spregovoril je še o prihajajočem svetem letu: »Rim je poln gradbišč, kar je prav, saj jih tudi potrebujemo. Toda gradbišče, ki ne sme manjkati, je gradbišče karitativne ljubezni! Romarji in turisti, ki prihajajo v Rim, bi morali dihati zrak krščanske karitativnosti, ki ni le pomoč, ampak je skrb za dostojanstvo, je bližina, je živa delitev, brez reklam, brez žarometov. S svojo prisotnostjo, bližino, sočutjem in nežnostjo tudi vi pripravljajte mesto na jubilej, a ne s skrbjo za ceste in infrastrukture, ampak za srce in telo revnih, ki so, kot je dejal sveti Lovrenc, zaklad Cerkve.«