Sveti oče novim veleposlanikom o družini, upanji in miru
Andreja Červek – Vatikan
Družina
»Narodi, ki jih zastopate, imajo vsak svojo zgodovino, kulturo, tradicijo in identiteto. Hkrati pa so del ene same človeške družine,« je dejal papež in pripomnil, da je primerjava mednarodne skupnosti z družino primerna, saj so družine »prvi prostor življenja in posredovanja vrednot ljubezni in bratstva, sožitja in medsebojnega deljenja, pozornosti in skrbi za druge« (Fratelli tutti, 114). Delo diplomacije je po papeževih besedah namenjeno »spodbujanju in pospeševanju teh vrednot, ki so nujne za pristen in celosten razvoj vsake osebe ter za napredek narodov«. Zato je nove veleposlanike spodbudil, naj si tako oni kot njihove države prizadevajo »negovati skupno dobro, ščititi temeljne pravice in dostojanstvo vseh ljudi ter graditi kulturo bratske solidarnosti in sodelovanja«.
Dialog, ki temelji na iskrenosti in odprtosti
Žal pa je družina narodov danes raztrgana zaradi državljanskih, regionalnih in mednarodnih konfliktov, pri čemer je papež spomnil na Sudan, Ukrajino, Gazo in Haiti. Nadaljeval je, da pa smo hkrati priča številnim humanitarnim krizam, ki so posledica teh konfliktov, vključno s pomanjkanjem dostopa do ustreznega zavetja, hrane, vode in zdravstvene oskrbe. Poleg tega moramo biti pozorni tudi na probleme prisilnih migracij, naraščajoče število notranje razseljenih oseb, trgovino z ljudmi, posledice podnebnih sprememb, zlasti na najrevnejše in najbolj ranljive ljudi, ter svetovna gospodarska neravnovesja, ki prispevajo k izgubi upanja, zlasti med mladimi. Zelo zaskrbljujoče je tudi upadanje rodnosti, ki se pojavlja v številnih državah.
»V luči teh izzivov je nujno začeti dialog, ki bo daljnosežen, konstruktiven in ustvarjalen in bo temeljil na iskrenosti in odprtosti, da bi tako našli skupne rešitve in okrepili vezi, ki nas kot brate in sestre povezujejo v družino na svetovni ravni. Pri tem ne smemo pozabiti na svoje obveznosti do prihodnjih generacij in se vprašati, v kakšnem svetu želimo, da živijo naši otroci in tisti, ki bodo prišli za njimi.«
Upanje, ki vodi k prepoznavanju dobrega
Odgovor na to vprašanje je papež ponudil v nadaljevanju govora: to je upanje. Kot je pojasnil, je upanje tudi osrednje sporočilo prihajajočega jubileja, ki ga bo Cerkev začela obhajati 24. decembra letos. »Ob negotovosti glede prihodnosti zlahka postanemo obupani, pesimistični in celo cinični. Vendar pa nas upanje vodi k prepoznavanju dobrega, ki je prisotno v svetu, in nam daje potrebno moč, da se soočimo z izzivi današnjega časa,« je zatrdil ter zbranim veleposlanikom dejal, da so »znamenja upanja«, saj si prizadevajo »graditi mostove med narodi in ne zidov«. Odgovornost, ki jo nosijo, nas opominja, da »so iskanje skupnih točk, medsebojno razumevanje in konkretni izrazi družbene solidarnosti mogoči«. Izrazil je prepričanje, da bo njihovo poslanstvo »prispevalo ne le k utrjevanju dobrih odnosov med državami in Svetim sedežem, temveč tudi k izgradnji pravičnejše in bolj humane družbe, v kateri so vsi sprejeti in so vsem dane priložnosti, potrebne za skupno napredovanje na poti bratstva in mirnega sobivanja«.
Mir in medsebojno spoštovanje
Ob koncu je sveti oče spregovoril še o miru, ki »je sad odnosov, ki priznavajo in sprejmejo drugega v njegovem neodtujljivem dostojanstvu« (Poslanica za svetovni dan miru 2024). »Šele ko odpravimo brezbrižnost in strah, se lahko razvije pristno ozračje medsebojnega spoštovanja, ki vodi v trajno slogo. Vaša prisotnost tukaj je zgovorno znamenje odločenosti narodov, ki jih zastopate, in mednarodne skupnosti kot celote, da se spoprimejo s krivicami, diskriminacijo, revščino in neenakostjo, ki pestijo naš svet in ovirajo hrepenenje po miru sedanjih in prihodnjih generacij,« je še dejal papež Frančišek.
