Sveti oče: Ob jubileju povabilo k odpisu ali zmanjšanju dolgov
Vatican News
Sveti oče je na začetku poudaril, da ljudstva ne potrebujejo kakršnega koli financiranja, temveč »takšno, ki vključuje vzajemno odgovornost tistih, ki ga prejemajo, in tistih, ki ga zagotavljajo. Korist, ki jo lahko to prinese družbi, je odvisna od pogojev, načina uporabe in področij, na katerih se rešujejo dolžniške krize«.
»Po slabo upravljani globalizaciji, po pandemiji in vojnah se nahajamo pred dolžniško krizo, ki je prizadela predvsem države južnega dela sveta ter ustvarja bedo in stisko ter milijonom ljudi preprečuje možnost za dostojno prihodnost. Zato nobena vlada od svojega ljudstva ne more moralno zahtevati, da trpi pomanjkanje, ki ni združljivo s človeškim dostojanstvom.
Da bi poskusili prekiniti krog financiranje-dolg, bi bilo potrebno vzpostaviti večnacionalni mehanizem, ki bi temeljil na solidarnosti in sožitju med ljudstvi ter upošteval svetovni pomen problema ter njegove ekonomske, finančne in socialne posledice. Ker takega mehanizma ni, je v ospredju načelo "reši se, kdor se more", pri čemer vedno izgubijo najšibkejši.«
Papež je nadalje dejal, da želi v skladu z naukom svojih predhodnikov poudariti, da sta načeli pravičnosti in solidarnosti tisti, ki pomagata najti rešitve. »Na tej poti je nujno delovati v dobri veri in resnici, v skladu z mednarodnim kodeksom ravnanja in etičnimi standardi, ki zaščitijo pogajanja. Razmislimo torej o novi mednarodni finančni arhitekturi, ki bo drzna in ustvarjalna.
Janez Pavel II. je ob jubileju leta 2000 poudaril, da vprašanje zunanjega dolga "ni samo ekonomskega značaja, ampak vključuje temeljna etična načela in mora najti mesto v mednarodnem pravu", ter potrdil, da je "jubilej lahko primerna priložnost za geste dobre volje [...], [za] odpis dolgov ali vsaj njihovo zmanjšanje [...] v službi skupnega dobrega" (Splošna avdienca, 3. november 1999). In to je bil običaj v izraelskem ljudstvu, v jubilejnem letu so bili dolgovi odpisani. Rad bi ponovil ta preroški poziv, ki je danes bolj nujen kot kdaj koli prej, pri čemer je treba upoštevati, da sta ekološki in zunanji dolg dve strani istega kovanca, ki zastavljata prihodnost. Zato nas, dragi prijatelji, sveto leto 2025, kateremu se približujemo, poziva, naj odpremo svoj um in srce, da bomo lahko razvezali vozle tistih zank, ki dušijo sedanjost; pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo samo varuhi in upravitelji, ne pa gospodarji.«
Ob koncu je papež Frančišek zbrane povabil, naj skupaj sanjajo in delujejo pri odgovorni izgradnji našega skupnega doma; »nihče ne more živeti v njem z mirno vestjo, če ve, da je okoli njega množica bratov in sester, ki so lačni in so prav tako potopljeni v socialno izključenost in ranljivost. Dopuščati, da se to dogaja, je greh, greh človeštva; tudi če kdo ni veren, gre za družbeni greh. To, kar počnete, je pomembno, molim za vas. Naj vas Bog blagoslovi«.
