Sveti oče: Postanimo evharistični ljudje, ki ne živijo več zase

Papež Frančišek je vernikom, ki so se opoldne zbrali na Trgu svetega Petra pri molitvi Angel Gospodov, spregovoril o Jezusu, ki je »vzel kruh, ga razlomil in ga dal«. Izpostavil je, da smo verniki poklicani »postati “evharistični” ljudje, ki ne živijo več zase«, ampak »znajo iz svojega življenja narediti dar za druge«. Po evharistiji postanemo »preroki in graditelji novega sveta«: premagamo sebičnost, se odpremo za ljubezen in gojimo vezi bratstva.

Andreja Červek – Vatikan

V nedeljo, 2. junija, Cerkev v Italiji in v nekaterih drugih državah obhaja slovesni praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi. Zato je papež izhajal iz evangelija na praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi, ki pripoveduje o zadnji večerji (Mr 14,12-26), med katero Jezus opravi gesto izročitve. »V razlomljenem kruhu in kelihu, ki ga je ponudil učencem, je namreč On sam tisti, ki se daje za vse človeštvo in se daruje za življenje sveta,« je dejal sveti oče med opoldanskim nagovorom.

Jezus je iz vsega svojega življenja naredil dar

»V tej Jezusovi gesti lomljenja kruha imamo pomemben vidik, ki ga evangelij poudarja z besedami “dal jim ga je” (prim. Mr 14,22). Te besede si vtisnimo v srce: dal jim ga je. Evharistija namreč najprej opozarja na razsežnost daru. Jezus ne vzame kruha, da bi ga sam zaužil, ampak da bi ga razlomil in dal učencem ter tako razkril svojo identiteto in svoje poslanstvo. Življenja ni zadržal zase, ampak ga je podaril nam; tega, da je bil v podobi Boga, se ni ljubosumno oklepal kot bogastva, ampak je odložil svojo slavo, da bi z nami delil našo človeškost in nam omogočil vstop v večno življenje (prim. Flp 2,1-11). Jezus je iz vsega svojega življenja naredil dar,« je poudaril papež.

Postati kruh, ki se razlomi za druge

Pojasnil je, da torej »obhajanje evharistije in uživanje tega kruha, kar počnemo zlasti ob nedeljah, ni dejanje čaščenja, ločeno od življenja, ali zgolj trenutek osebne tolažbe«.

»Vedno se moramo spominjati, da je Jezus vzel kruh, ga razlomil in jim ga dal. In zato smo zaradi občestva z njim tudi mi sposobni postati kruh, ki se razlomi za druge, deliti to, kar smo in kar imamo,« je dejal in spomnil na besede svetega Leona Velikega: »Naša udeležba pri Kristusovem telesu in krvi ni usmerjena v nič drugega kot v to, da postanemo to, kar jemo« (Pridiga XII. o pasijonu, 7).

»K temu smo poklicani, bratje in sestre: postati to, kar jemo, postati “evharistični”, torej ljudje, ki ne živijo več zase (prim. Rim 14,7), v logiki posedovanja in trošenja, ampak znajo iz svojega življenja narediti dar za druge. Tako zaradi evharistije postanemo preroki in graditelji novega sveta: ko premagamo sebičnost in se odpremo ljubezni, ko gojimo vezi bratstva, ko delimo trpljenje svojih bratov in sester ter delimo kruh in sredstva s tistimi, ki jih potrebujejo, ko damo svoje sposobnosti na razpolago vsem, takrat lomimo kruh svojega življenja kot Jezus.«

Ali svoje življenje hranim zase ali ga dajem drugim?

Sveti oče je povabil, naj se vprašamo: »Ali hranim svoje življenje samo zase ali ga dajem kot Jezus? Ali se trošim za druge ali sem zaprt v svoj mali jaz? In ali znam v vsakodnevnih situacijah deliti ali vedno iščem svoj interes?«

»Naj Devica Marija, ki je sprejela Jezusa, kruh, ki je prišel iz nebes, in se je skupaj z njim v celoti darovala, pomaga tudi nam, da postanemo dar ljubezni, združeni z Jezusom v evharistiji,« je papež Frančišek sklenil nagovor ter z verniki na Trgu svetega Petra molil molitev Angel Gospodov.