Sveti oče redovnicam: Vsi smo orodje v Božjih rokah

Andreja Červek – Vatikan

Sestre svetega Feliksa Kantališkega je v Varšavi ustanovila Zofia Kamila Truszkowska (1825-1899) z namenom, da bi služile otrokom, invalidom in mladim. Poljska se je v tistem času soočala z vojno in oboroženi spopadi so se vedno bolj stopnjevali. Sestra Angela Marija, kot je bilo njeno redovno ime, se je skupaj s sestrami odločila, da bodo skrbele za vse ranjence, ne glede na to, kateri strani so pripadali. Zaradi tega so bile obtožene izdaje, civilne oblasti pa so njihovo delo zatrle. Božja previdnost je pozneje njihovo služenje ponovno obudila in ga še bolj razširila. Najprej na ameriško celino, kjer so sestre pomagale poljskim migrantom, od tam pa še v mnoge druge dele sveta.

»To je pomembno znamenje za vas, zlasti v času kapitlja. Je znamenje, ki vas vabi, naj se ne bojite izgubiti varnosti struktur in institucij, da bi ostale zveste karitativni ljubezni,« je dejal sveti oče in jih spodbudil, naj imajo to v mislih med srečanji, da ne bi pozabile, da »strukture niso bistvo, ampak so le sredstvo«. »Bistvo je ljubezen do Boga in bližnjega, ki se živi velikodušno in svobodno,« je izpostavil in spomnil na besede svetega Pavla »Kristusova ljubezen nas namreč žene« (2 Kor 5,14), ki so vodilna misel generalnega kapitlja.

V istem obdobju je Benedetta Rossello (1811-1880) – pozneje s. Maria Giuseppa – v Savoni v Italiji, pod vodstvom svojega škofa prav tako začela služiti revnim, otrokom in mladim ženskam. Tako je nastala skupnost hčera Naše Gospe usmiljenja. Benedetta je bila odločna mlada ženska, ki se je kljub pomanjkanju odpovedala bogati dediščini, da bi sledila klicu v posvečeno življenje. Izbrala je geslo »Srce Bogu, roke delu«. Tako je začela novo pot s skromnimi, a močnimi sredstvi: križem, kipcem Marije Matere usmiljenja in petimi lirami. Vedno je bila pripravljena poprijeti za kakršno koli delo.

Papež Frančišek je z zbranimi sestrami podelil osebni spomin na Hermano Dolores: »V eni od vaših šol, v Buenos Airesu, v soseski Flores, sem pred mnogimi leti prejel zakramente. Kako naj pozabim drago Hermano Dolores, od katere sem se toliko naučil in ki sem jo zatem še dolgo obiskoval? Za to se zahvaljujem Gospodu in vsem vam, saj je tudi moje sedanje služenje Cerkvi sad dobrega, ki sem ga v zgodnji mladosti prejel od vaše redovne družine.«

Sveti oče je vse zbrane redovne sestre spodbudil, naj se izročijo Gospodu: »Drage sestre, vidite, kako smo vsi orodje v modrih Božjih rokah! Kdo si lahko predstavlja, kaj bo potegnil iz naših malih “da”? Zato bi vas na koncu rad spodbudil, da obnovite svoje sprejemanje njegove volje, zvestobo zaobljubam, ki ste jih izpovedale, in poslušnost delovanju Duha. Izročite se Njemu in darujte vse, vedno in z velikodušnostjo.«