Sveti oče: Trdna zaveza med šolo in družino omogoča prenos znanja in vrednot
Vatican News
Sveti oče na začetku zapiše, da se staršem pridružuje pri njihovem razmišljanju na področju vzgoje in izobraževanja, saj so »mladi in družine, ki so sedanjost in prihodnost naših družb«, v središču njegove pozornosti. Koncil je po njegovih besedah še posebej spodbujal združenja staršev in kristjane vabil, naj radi nudijo svojo pomoč pri spremljanju in podpiranju celotnega dela šole (prim. Gravissimum educationis, št. 6).
»Dragi starši, vi ste resnično protagonisti in prvi oblikovalci vzgoje svojih otrok, vendar pa je za to nalogo potrebna pomoč celotne družbe, začenši s šolo,« poudari sveti oče in doda, da »trdna zaveza med šolo in družino omogoča prenos znanja ter hkrati prenos človeških in duhovnih vrednot«. Ta vzgojna zaveza je torej priložnost za spodbujanje celostne vzgoje človeka, da bi zagotovili izgradnjo bolj človeškega sveta in poskrbeli za njegovo duhovno razsežnost. V bistvu gre za to, da mladi odkrijejo Božji načrt za vsakega od njih.«
»Po drugi strani – spominja papež – je šola-skupnost mikrokozmos, ki je realen in odprt v prihodnost. Vanj so vključeni vsi, ki so neposredno udeleženi pri vzgojno-izobraževalnem procesu: od vodstvenega in administrativnega osebja do učiteljev in staršev – slednji so glavna točka, okoli katere se vrti ves ta mali svet. Tako ustvarjate skupnost, ki ima z različnimi vlogami, a s skupnimi cilji, značilnosti krščanske in človeške skupnosti, ki jo utrjuje ljubezen.«
Sveti oče nadalje zapiše, da je potrebno na področju vzgoje in izobraževanja slediti »poti zaveze, srečanja in sodelovanja«. Zato je prizadevanje staršev »nepogrešljivo v službi naših vzgojno-izobraževalnih skupnosti, … je eden izmed stebrov globalnega vzgojnega sporazuma«. Papež starše vabi, naj ga z navdušenjem predlagajo, tudi spričo nasprotujočih mnenj, saj nam verska prepričanja o svetosti človeškega življenja »omogočajo, da "prepoznamo temeljne vrednote vsega človeštva, vrednote, v imenu katerih lahko in moramo sodelovati, graditi in voditi dialog, odpuščati in rasti, kar vsej množici različnih glasov omogoča, da sestavi plemenito in ubrano petje"« (Okrožnica Fratelli tutti, št. 283).
Papež Frančišek nato starše spomni, da »se vzgoja ne konča s koncem šolanja: njeni učinki se kažejo skozi vse življenje in omogočajo sprejemanje radosti in preizkušenj, ki ga prežemajo. Kot v priliki o gorčičnem zrnu (prim. Mr 4,26-29) delo staršev in učiteljev, ki je težko, ker je delikatno, poteka skozi letne čase in je namenjeno temu, da v prihodnosti obrodi nenadejane sadove.« V pričakovanju le-teh papež starše povabi, naj, kakor pravi sveti Pavel, »dobro izrabljajo čas« (Ef 5,16) in se pogumno soočajo s trenutnimi izzivi.
Med njimi je sveti oče posebej omenil »izziv, ki ga predstavlja umetna inteligenca«, ki poleg učnih metod temeljito spreminja način samostojnega razmišljanja. »Da bi se soočili s tem izzivom, ki ne zadeva samo etike, temveč tudi oblikovanje inteligence in presoje« otrok, celotne mladine, papež staršem zagotavlja, da jim Cerkev stoji ob strani. Vabi jih k skupnemu razločevanju »z vzgojno-izobraževalno skupnostjo in z lučjo Cerkve, »saj se s takšnim izzivom ne moremo soočiti sami«.
Sveti oče ob koncu sporočila udeležencem zaželi, da bi jim dnevi, ki jih posvečajo razmišljanju o »vzgoji za življenje«, pomagali, da bi šola-skupnost postala prava šola življenja, ki bo njihovim otrokom omogočila, »da se bodo soočali s težkim svetom, ki pa ga razsvetljuje upanje: upanje, ki temelji na obljubah Kristusa, ki ne razočara«.
