Papež različnim redovom različnih karizem o lepoti in preprostosti
Papež Frančišek
Uvodni pogovor
Hvala za srečanje. Tu so Najmanjši, to ste vi; manjši kleriki, avguštinske sestre Božje ljubezni, kleriki sv. Viatorja; San Viatore, Sestre zadoščevalke Presvetega Srca in in Misijonarke sv. Antona Marije Klareta.
Preden začnemo, bom postavil vprašanje. Koliko novink ali novincev imate? Koliko je? [Odgovor je nejasen.] Umrli boste brez otrok! Molite, molite. In vi, vi? [Odgovorijo]: »Dvajset!« Dvajset! Toda kako vam to uspe? Od kod prihajajo? [Odgovorijo]: »Iz Azije, Afrike in Latinske Amerike«. Da, prihodnost je tam. Res je. In vi? [Odgovorijo]: »Osem«. V redu. In vi? [Odgovorijo]: »17«. Poglejte, kako vam to uspe? In vi? [Odgovorijo]: »12«. Ampak, številke moramo podvojiti! Ker [papež naredi kretnjo]. Hvala za obisk. To rad vprašam, ker je gre za prihodnost vaše kongregacije. Hvala, da ste prišli.
Govor papeža Frančiška
Predstavljate različne redovne inštitute ter redove različnih ustanovitev od 17. do 20 stoletja: Red najmanjših bratov; Red redovnih manjših klerikov; Sestre avguštinke Božje ljubezni; Kleriki svetega Viatorja; Sestre zadoščevalke Presvetega Srca in Misijonarke sv. Antona Marije Klareta. V svoji raznolikosti ste živa podoba skrivnosti Cerkve, v kateri se »Vsakomur daje razkritje Svetega Duha v korist vseh« (1 Kor 12,7), tako da v vsej svoji slavi zasije v svetu Kristusova lepota. Ni naključje, da so cerkveni očetje označili duhovno pot posvečenih mož in žena: »philokalia, to je ljubezen do božanske lepote, ki je izžarevanje božanske dobrote« (SVETI JANEZ PAVEL II., Apostolska spodbuda Posvečeno življenje 19). In ta pot kolikokrat je daleč od notranjih bojev – kajne? -, iz interesov, ki ne prihajajo iz ljubezni. Zato bi se rad ustavil in skupaj z vami razmislil o dveh vidikih vašega življenja, ki imata veliko opraviti z vsem tem: lepota in preprostost.
Prvič: lepota. Resnično je vaša zgodovina v različnih okoliščinah, časih in krajih zgodovina o lepoti, saj v njej sije milost Božjega obličja. To je tisto, kar v evangelijih vidimo v Jezusu, v njegovih rokah, zbranih v molitvi v trenutkih intimnosti z Očetom (prim. Mt 14,23); v njegovem srcu polnem sočutja (prim. Mr 6,34-44); v očeh, žarečih z gorečnostjo, ko obsoja krivice in zlorabe (prim. Mt 23,13-33); v žuljavih nogah, ki so posledica dolge hoje, s katerimi je dosegel tudi najbolj revne in obrobne predele svoje dežele (prim. Mt 9,35).
Vaše ustanoviteljice in vaši ustanovitelji so pod spodbudo Svetega Duha znali dojeti poteze te lepote in se nanjo odzvati na različne načine, glede na potrebe svojega časa in napisali čudovite strani konkretne dejavne ljubezni, poguma, ustvarjalnosti in prerokovanja ter se použili v skrbi za šibke, bolne, ostarele in otroke, za vzgojo mladih, za misijonsko oznanjevanje in socialno zavzetost. Te strani so vam danes zaupane, da lahko nadaljujete delo, ki so ga oni začeli.
Tako je povabilo, da med delom vaših kapitljev »razberete njihovo pričevanje«. Na vas je torej, da jih vzamete in greste naprej ter da tako kot oni nadaljujete z iskanjem in sejanjem Kristusove lepote v konkretnosti brazd zgodovine in postavite na prvo mesto poslušanje Ljubezni, ki jih je vodila, da se boste nato pustili vprašati o načinih, na katere so se odzvali. To, kar so izbrali in čemur so se odpovedali, morda s trpljenjem, da so bili za svoje sodobnike jasno ogledalo Božjega obličja.
In to nas pripelje do druge točke: preprostost. Vsak od njih je v različnih okoliščinah izbral bistveno – izbral bistveno! – in se odpovedal presežnemu ter se pustil, da ga iz dneva v dan oblikuje preprostost Božje ljubezni, ki sije v evangeliju. Da, ker je Božja ljubezen preprosta in njegova lepota je preprosta, to ni prefinjena lepota, ne. Je preprosta, enostavna za uporabo. Ko se pripravljate na svoja srečanja, torej tudi vi prosite Gospoda, da bi bili preprosti osebno in tudi preprosti v sinodalni dinamiki skupne poti ter se otresli vsega, kar ni potrebno ali kar lahko ovira poslušanje in soglasje v vaših procesih razločevanja. Otresite se preračunavanj, ambicij – ampak ambicije so, prosim vas, kuga v posvečenem življenju. Pazite na to: to je kuga in zavist, zavist je nekaj grdega v življenju skupnosti. Zavist si rad predstavljam kot »rumeno bolezen«, je nekaj grdega. Otresite se zahtev, togosti in vsake druge grde skušnjave samoreferenčnosti. Tako boste lahko skupaj z modrostjo brali sedanjost, dojeli »znamenja časa« (Pastoralna konstitucija Gaudium et spes, 4) in sprejemali najboljše odločitve za prihodnost.
Kot redovnice in redovniki sprejemate uboštvo ravno zato, da se izpraznite vsega, kar ni Kristusova ljubezen, in da se pustite napolniti njegovi lepoti do te mere, da se prelije v svet (Prim. Okrožnico Laudato si', Molitev za našo zemljo), v kateri koli kraj vas Gospod pošlje in naproti kateremukoli bratu ali sestri, ki ti jo On postavi na pot, še zlasti v pokorščini. In to je veliko poslanstvo! To je veliko poslanstvo! In Oče ga zaupa vam, krhkim udom telesa njegovega Sina, prav zato, da bi se po vašem ponižnem »da« pokazala moč njegove nežnosti, ki presega vse možnosti in ki prežema zgodovino vsake vaše skupnosti. In ne opuščajte molitve, molitve srca; ne opuščajte trenutkov pred tabernakljem, ko se pogovarjate z Gospodom, govorite Gospodu in pustite, da Gospod govori vam. Ampak molitev srca, ne tista papagajev, ne, ne. Tista, ki prihaja iz srca in nas žene naprej po Gospodovi poti.
Drage sestre, dragi bratje, zahvaljujem se vam za veliko dobro, ki ga delate v Cerkvi, v mnogih delih sveta, in vas spodbujam, da nadaljujete svoje delo z vero in velikodušnostjo! Molite za poklice. Nujno je, da imate naslednike, ki peljejo karizmo naprej. Molite, molite. In bodite pozorni na formacijo. Naj bo dobra formacija. Blagoslavljam vas, molim za vas in vas prosim, da molite zame. Hvala.
