Išči

Papež sprejel afriške migrante Ibrahima, Ebrimo in Pata

V torek, 2. julija, popoldne je sveti oče sprejel Ibrahima Loja in Ebrimo Kuyateha, ki sta vsak s svojo knjigo spregovorila o iskanju novega doma in boljšega življenja. Spremljal ju je duhovnik Mattia Ferrari, kaplan pri nevladni organizaciji Mediterranea Saving Humans. Navzoč je bil tudi Pato iz Kameruna, ki se je s papežem srečal že novembra 2023.

Vatican News

Ibrahim Lo prihaja iz Senegala, Ebrima Kuyateh pa iz Gambije. Oba sta v Evropo prispela po migracijski poti, ki vodi prek Libije. In oba sta svojo zgodbo tudi zapisala: Ibrahim v svoji prvi knjigi Kruh in voda. Iz Senegala v Italijo prek Libije ter v drugi z naslovom Moj glas. Z afriških obal na evropske ulice; Ebrima pa v knjigi Jaz in moje bose noge. Zgodba o nekem potovanju.

Po srečanju, ki je potekalo v Domu svete Marte, je don Mattia Ferrari dejal, da je papež Frančišek želel prisluhniti njunima zgodbama. Zahvalil se jima je za vse, kar počneta in živita, ter ju spodbudil k nadalnjemu prizadevanju na njuni poti.

Ob Ibrahimu in Ebrimu pa je bil tudi Pato, 31-letni migrant iz Kameruna, ki se je s papežem srečal že novembra 2023. V puščavi med Tunizijo in Libijo je izgubil ženo Matylo in šestletno hčerko Marie, ki sta umrli zaradi lakote, vročine in žeje.

Gre za pretresljive življenjske zgodbe, ki pa obenem s sabo nosijo semena upanja. Kot je povedal don Mattia, njihove zgodbe govorijo o tem, kako »resnična je njihova izkušnja na morju in na kopnem«. »Ko mi pomagamo migrantom in jih sprejmemo, so oni tisti, ki rešujejo nas. V ljubezni in bratstvu, ki ju živimo z ubogimi, z migranti, dejansko doživljamo odrešenje,« je dejal.

Don Mattia je že večkrat spremljal skupino migrantov, ki so želeli srečati svetega očeta. Zatrdil je, da se »vsakič ponovi veliki trenutek milosti«. Papeža Frančiška namreč dojemajo kot očeta. Je »pastir vseh«, ne glede na to, da nimajo doma ali da so različne verske pripadnosti.

Poleg kaplana Mattie Ferrarija so se srečanja s papežem udeležili še Stefano Croci, direktor organizacije Migrantes Carpi, prostovoljka Giulia Bassoli, Luca Casarini, ustanovitelj in vodja misije Mediterranea Saving Humans, ki sodeluje tudi na škofovski sinodi. Z njimi je bila tudi redovnica Adriana Dominici.

Četrtek, 4. julij 2024, 14:39