Sveti oče: Mir je resno ogrožen; poziv k spoštovanju olimpijskega premirja

Vatican News

Sveta maša ob začetku olimpijskega premirja

Papeževo sporočilo je nadškof Urlich prebral v uvodu v sveto mašo za mir, ki jo je ob začetku olimpijskega premirja 19. julija v pariški cerkvi sv. Marije Magdalene vodil apostolski nuncij v Franciji nadškof Celestino Migliore. Somaševalo je več škofov, med njimi tudi Emmanuel Gobilliard, predstavnik Francoske škofovske konference za olimpijske in paraolimpijske igre. Slovesnega bogoslužja so se udeležili tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach, pariška županja Anne Hidalgo, različni ministri, številni diplomati in osebnosti iz sveta športa.

OI priložnost, da se okrepi enotnost naroda

Papež na začetku pisma Gospoda prosi, »naj napolni s svojimi darovi vse, ki bodo na kakršen koli način sodelovali na olimpijskih igrah – bodisi kot športniki bodisi kot gledalci –, ter naj prav tako podpira in blagoslavlja tiste, ki jih bodo sprejeli, zlasti vernike v Parizu in drugod«. Nadalje sveti oče zapiše, da ve, da se krščanske skupnosti pripravljajo, »da bodo na široko odprle vrata svojih cerkva, šol in domov«. Ob tem jim zaželi, da bi odprle predvsem »vrata svojih src ter z zastonjskostjo in velikodušnostjo sprejemanja vseh pričevale o Kristusu«, ki prebiva v njih in jim predaja svoje veselje. Prav tako se jim zahvali, da niso pozabili na »najranljivejše ljudi, zlasti tiste, ki se nahajajo v zelo negotovem položaju,« ter da so jim olajšali dostop do praznovanja. Obenem izraža upanje, da bo organizacija olimpijskih iger za vse prebivalce Francije »lepa priložnost za bratsko sožitje, ter bo omogočila, da se onkraj razlik in nasprotovanj okrepi enotnost naroda«.

Šport: univerzalni jezik, ki presega meje in združuje

Šport je po papeževih besedah »univerzalni jezik, ki presega meje, jezike, rase, narodnosti in verstva; more združevati ljudi, spodbujati dialog in medsebojno sprejemanje; spodbuja preseganje samega sebe, vzgaja k duhu žrtvovanja, krepi zvestobo v medosebnih odnosih; vabi, da bi prepoznali lastne meje in vrednost drugih ljudi. Olimpijske igre, če resnično ostanejo "igre", so lahko zato izjemen kraj srečanja med ljudstvi, tudi med najbolj nasprotnimi. Pet medsebojno povezanih krogov predstavlja ta duh bratstva, ki mora biti značilen za olimpijski dogodek in športno tekmovanje v splošnem,« zapiše sveti oče in izrazi upanje, da bodo olimpijske igre za vse, ki bodo v Pariz prišli iz vseh držav sveta, priložnost, »da bi odkrili in cenili drug drugega ter porušili predsodke; da bi tam, kjer sta prezir in nezaupanje, vzbujali spoštovanje, kjer je sovraštvo pa prijateljstvo«.

Poziv k spoštovanju olimpijskega premirja

»Olimpijske igre so po svoji naravi nosilke miru in ne vojne,« poudari papež Frančišek in spomni na modro odločitev o olimpijskem premirju, ki sega v antiko in je aktualna tudi v sodobnem času. Združeni narodi so izglasovali, da se bo olimpijsko premirje začelo 19. julija, teden dni pred slovesnim odprtjem iger, in se zaključilo 15. septembra, teden dni po koncu paraolimpijskih iger. »V teh nemirnih časih, ko je svetovni mir resno ogrožen, goreče upam, da bodo vsi spoštovali to premirje v upanju na rešitev sporov in vrnitev k sožitju,« ob koncu sporočila povabi sveti oče in doda: »Naj se nas Bog usmili! Naj razsvetli vest voditeljev glede velikih odgovornosti, ki jih imajo, ter tistim, ki si prizadevajo za mir, podeli uspeh pri njihovih pobudah in jih blagoslovi«.

Homilija pariškega nadškofa

Pariški nadškof pa se je v homiliji zaustavil ob evangeliju o blagrih, katerih nauk je veljaven »v vseh zgodovinskih obdobjih«. Izpostavil je, da v človeškem življenju nimajo zadnje besede »bogastvo, blagostanje, moč, nasilje, strogo obsojanje drugih, nenehna sumničavost, duh prevlade, laž, krivica in žalitev,« temveč ponižnost, sočutje, krotkost, pravičnost, usmiljenje in dobrohotnost, poštenost, prizadevanje za dobro drugih in za skupno dobro. Hkrati je spomnil, da je pri olimpijskih igrah prav tako pomembno »razvijanje stikov in odnosov med mladimi iz narodov, ki sodelujejo na teh igrah, da bi spodbujali duha miru«.

Golobica, znamenje miru

Ob tem je dejal, da se med olimpijskimi igrami žal vojne, ki potekajo, ne končajo, »vendar pa se želja po miru širi zahvaljujoč srečanjem, ki jih omogočajo ti športni dogodki«. »Konflikte je mogoče rešiti z besedami, za željo po tem pa so potrebne geste, simboli in vaje za pripravo,« je še poudaril pariški nadškof.
Po končani sveti maši so predstavniki javnih oblasti ob spremljavi pesmi otroškega zbora pred cerkvijo iz pletene košare v nebo izpustili golobico kot znamenje miru.