Sveti oče verbitom: Bodite graditelji miru, upanje ter misijonarji solidarnosti

Vatican News

Papež je na začetku dejal, da je kapitelj čas, ko se razmišlja o karizmi in poslanstvu kongregacije. Tako se verbiti v teh dneh vračajo k izviru svoje identitete, ki je Gospod, Beseda zveličanja.
»Beseda ustvarja, daje življenje, navdihuje, spodbuja: je osrednja točka vašega poslanstva. Beseda, ki je v Jezusu postala meso, je pokazala Očetovo obličje, njegovo usmiljeno ljubezen. Tako je učlovečena Beseda postala luč sveta; in svojim učencem je rekel: "Naj vaša luč sveti pred ljudmi" (Mt 5,16). Kako je to mogoče? Tako, da smo z Njim in gremo, ostajamo v njegovi ljubezni ter o njej pričujemo. "Evangelizacija terja domačnost z Božjo besedo" (Evangelii gaudium, 175)«. To je po papeževih besedah vir, iz katerega se verbiti lahko vedno znova rodijo ter prerodijo kot zvesti učenci in ustvarjalni misijonarji. V nadaljevanju je spregovoril o teh dveh vidikih.

»Zvesti učenci. Vsi krščeni so poklicani biti učenci misijonarji in zvestoba tej poklicanosti je naša zavezanost, vedno z Božjo pomočjo. Zvestega učenca prepoznamo po veselju evangelija, ki je vidno na njegovem obrazu, v njegovem načinu življenja, s katerim drugim posreduje Ljubezen, ki jo je sam prvi prejel in jo prejema vsak dan. Izkusiti trinitarično Ljubezen in gojiti plamen Duha sta bistveni vrednoti, da bi rasli kot misijonarski učenci in redovniki. Ta plamen nas vsak dan prenavlja, očiščuje in preoblikuje, ko hodimo po poti s svojimi grehi in sredi zapeljivosti sveta, vendar pogumni in z zaupanjem v usmiljenje Boga, ki vedno odpušča: in tudi mi moramo vedno odpuščati. Nikoli odreči odveze: vedno odpuščati.«

»Ustvarjalni misijonarji. Odkod prihaja vaša ustvarjalnost? Tista dobra, zdrava, ne navidezna, ki je vedno avtoreferenčna in posvetna. Zdrava misijonarskost izhaja iz Besede in iz Duha, to je iz živega Kristusa v vas. On je tisti, ki pritegne srca, ne mi! Duh je tisti, ki je protagonist, naša "umetnost" pa je v tem, da delamo z vsemi močmi in vložimo vse svoje talente, v gotovosti, da je vedno On tisti, ki deluje in ustvarja. Delujete v 79 državah: tam ste, da oznanjate evangelij in »ponavzočujete Božje kraljestvo v svetu« (prim. Evangelii gaudium, 176). Dobro veste, da se to udejanja bolj s podelitvijo veselja kot pa z nalaganjem obveznosti. Ustvarjalne misijonske dejavnosti se rodijo iz ljubezni do Božje besede; ustvarjalnost se rodi iz kontemplacije in iz razločevanja. In čeprav je osebno ustvarjalno delovanje dobro, je skupnostno boljše za enost in moč Cerkve.«

Sveti oče se je v nadaljevanju govora navezal na smernice kapitlja verbitov in izpostavil nekatere aktualne nujnosti: »Prva: biti graditelji miru. Svet je ranjen zaradi konfliktov, vojn, uničevanja, tudi uničevanja okolja, nasilja proti življenju in človeškemu dostojanstvu, fundamentalističnih ideologij in mnogih drugih nadlog. Mir je krik ljudi: prisluhnimo temu kriku in postanimo graditelji miru« Vstali Jezus je apostolom večkrat ponovil: "Mir vam bodi!" (Jn 20,19.21.26) Želi, da bi bili sejalci miru. "Mir vam bodi." In potem je dejal: "Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam" (v. 21). Prinašajmo Kristusov mir vsem, posebej revnim, migrantom, diskriminiranim ženskam, otrokom, izključenim. Bog je uslišal vpitje zasužnjenega ljudstva (prim. 2 Mz 3,9); ne zatiskajmo si ušes pred vpitjem današnjih sužnjev in bodimo ustvarjalni pri gradnji miru«.

»Druga nujnost: biti upanje za vsako kulturo. V pripravi na jubilejno leto morajo naše skupnosti v ranjenem svetu postati znamenja upanja. In to je preroštvo. To pomeni, da moramo še preden dajemo upanje, biti upanje. Za vas posvetitev v skladu z izvirno karizmo potrjuje in krepi krstni dar ter postaja zavzemanje za pričevanje v različnih družbenih in kulturnih okoljih, v katerih se nahajate. "Biti preroško upanje za vsako kulturo". To je lep izziv! Nanj lahko odgovori samo Cerkev, saj jo od vsega začetka oživlja binkoštni Duh.« Ob tem je sveti oče spomnil na Apostolska dela, kjer piše, da je bila velika zmeda, ko so vsi govorili, vendar pa so se vsi razumeli med seboj. Verbite je povabil, naj se ne bojijo konfliktov in zmede današnje kulture, saj Sveti Duh lahko tja vstopa. Dejal je, da so postali »strokovnjaki za medkulturnost« in so se z leti naučili živeti poslanstvo s spoštovanjem do vsake kulture in vsakega ljudstva. »Vendar je za to potrebno razločevanje. Danes obstaja nevarnost, da prek interneta in družbenih medijev vse sprejemamo brez razlikovanja, kar vpliva na življenjski slog in vrednote ljudi. Potrebno je razločevanje: prosite Svetega Duha za to milost razločevanja«.

»Tretji vidik aktualnosti: biti misijonarji sinodalnosti. Cerkev v izhodu je odprta za druge. Gre za skupnost, ki je gostoljubna in vključujoča, kjer živi Gospod ter deluje Duh. Danes mora ta Cerkev rasti s sinodalnim pristopom, s poslušanjem vseh, v dialogu z vsemi in razločevati v Svetem Duhu, katero je poslanstvo. Zato vas vabim, da spodbujate sinodalnost v vseh vidikih svojega življenja: naj vsaka skupnost raste v sinodalnem slogu, kjer se bodo vsi čutili slišani in sprejeti.«

Ob koncu svojega nagovora je papež Frančišek spomnil na 150-letnico ustanovitve redovne skupnosti, ki jo bodo verbiti obhajali prihodnje leto. Povabil jih je, naj v hvaležnosti razmišljajo o tem, kako naj danes na ustvarjalen način podelijo veselje Jezusovega vstajenja. Sledijo naj karizmi in zgledu ustanovitelja ter skupaj razločujejo in storijo pogumne korake v ponižnosti in zaupni izročitvi Bogu. Zahvalil se jim je za njihovo poslanstvo, jih blagoslovil in prosil za molitev.