Papež Frančišek: Svet danes bolj kot kadar koli prej potrebuje mir, dobrodošlico in bratstvo
Adriana Masotti in Alessandro De Carolis - Vatikan
Na datum 20. avgust 2024 bo minilo deset let od začetka geste »sui generis«, ki se je rodila spontano v Riminiju in se sčasoma razširila v trinajst drugih mest, ne le v Italiji, in z vključitvijo v to pobudo sedemindvajsetih samostanov in klavzurnih samostanov v Italiji in Evropi. Gre za pobudo molitve, izmenjave pričevanj in zbiranja pomoči »Apel na človeka«, ki je namenjena preganjanim kristjanom, predvsem tistim na Bližnjem vzhodu, in vsem preganjanim po svetu in ki bo prihodnji torek ob 20.30 uri. na trgu Piazza Tre Martiri v mestu Romagna, ko bo navzoč tudi škof iz Riminija, monsinjor Nicolò Anselmi.
Papež: hvala za vaše pričevanje spoštovanja do vseh
V sporočilu ob deseti obletnici je papež dejal, da je vesel, ko je izvedel za dejavnosti ozaveščanja, ki jih izvaja Odbor za preganjane kristjane, imenovan Nazarat, »s posebnim poudarkom na številnih bratih in sestrah, ki živijo v deželah, ki so jih prizadeli strašni spopadi« in so bili deležni »doživetega veselja« v zadnjih letih. Papež piše: »Hvala za pričevanje prijazne ljubezni, bližine in še posebej povezanosti z bolečino prebivalstva, ki ga ranijo krivice, zatiranje, sovraštvo in pohlep. Vse človeštvo danes bolj kot kadar koli prej potrebuje veselo novico miru in vsak kristjan je poklican, da jo oznanja in deli«.
Papež Frančišek upa, da bodo »tisti, ki se bodo pridružili pobudi, še naprej spodbujali kulturo spoštovanja do vseh, sprejemanja in vključujočega bratstva« s pomočjo Marije, Matere Pomočnice. »Naj prižge luč upanja v naših dušah, da si upamo prihodnost vedrine in harmonije«.
Antiohijski patriarh Younan: pogum za molitev za mir na trgih
»Globoko sem hvaležen za vašo solidarnost in vaše iskreno sočutje do vaših bratov in sester, ki so bili zaradi Jezusove ljubezni preganjani vse do mučeništva«. Tako kot papež tudi sirskokatoliški patriarh Antiohije Ignacij Joseph III (Ephrem) Younan v sporočilu izraža bližino riminijski molitveni pobudi, ki jo opredeljuje kot »pogumno srečanje«, saj na trge prinaša molitev za mir.
Moja Sirsko-katoliška Cerkev v Antiohiji, piše, »zelo trpi«, pri čemer spomni na »zločinsko izkoreninjenje« kristjanov iz Ninivske ravnice, ki so ga med 6. in 7. avgustom pred desetimi leti izvedle milice samooklicane Islamske države. »Veliko število jih je zdaj razkropljenih po vsem svetu,« spomni in ponovno pozove, naj »bomo stanovitni v veri in upanju«.
Alepski župnik: vaša solidarnost nam pomaga, da ne obupamo
Na odbor »Nazarat« je prišlo tudi dobro artikulirano sporočilo frančiškana Bahjata Karakacha, župnika latinske skupnosti v Alepu, ki ponuja vpogled v to, kaj je približno trinajst let vojne pustilo kot dramatično dediščino Siriji. »Danes so se nad to regijo zbrali temni oblaki vojne, nasilja in uničenja, nelegitimne okupacije in oblik verskega ekstremizma«, v »ravnodušnem ali sokrivnem molku mnogih, zlasti tistih, ki imajo moč nekaj narediti, pa tega ne storijo«. »Še vedno živimo - nadaljuje - v zelo težkih razmerah« in prizadevanja lokalne Cerkve so skoraj vsa usmerjena v »spodbujanje mladih, da ostanejo v naši državi in proaktivno prispevajo k njenemu ponovnemu vzponu«.
Oče Karakach zato zelo ceni molitev, ki se organizira 20. v mesecu v Riminiju in zdaj na mnogih drugih trgih v Italiji, ki nas vabi, naj se »ne ustavimo«. »Za nas, ki se pogosto s strani sveta počutimo pozabljene, je dragoceno darilo, da imamo skrbne ljudi, kot ste vi, ki mislijo na nas in trdo delajo, da bi nam pomagali,« piše alepski župnik in trdi, da iz tega pričevanja solidarnosti izhaja »ne brezbrižen zagon«, da »nadaljujemo z vsakodnevnim bojem in poskušamo na vse načine premagati ogromne težave za preživetje, tako materialne kot tudi identitete tisočletne skupnosti, ki ji grozi izumrtje«. »Vaša bližina je pravi dar občestva v Kristusu, občestva, ki premaga vse meje, ki jih ustvarjata sovraštvo in brezbrižnost«.
Deset let rožnega venca na trgu v Riminiju za svetovni mir
Shod »Apel na človeka« se je rodil, kot že omenjeno, avgusta 2014 po izgonu kristjanov iz Ninivske ravnice v Iraku s strani ISIS-a, ki se je zgodil v noči med 6. in 7. avgustom 2014. V nekaj urah je bilo 125 tisoč kristjanov prisiljenih zapustiti svoje domove in se odpraviti proti notranjemu Kurdistanu, nadaljnjih 110 tisoč pa jih je ostalo kot begunci na območju Erbila in Duhoka. Domove krščanskih družin so islamske milice označevale z začetnico besede Nazarat, torej Nazarečan. Naslednjega 20. avgusta se je na osrednjem trgu v Riminiju zbralo nekaj sto ljudi, da bi molili rožni venec za te kristjane, poslušali nekatera pričevanja in zbirali pomoč. Pobuda Nazarat je v teh desetih letih zbrala več deset tisoč evrov pomoči za podporo več sto ranljivim družinam, predvsem v Siriji in Iraku.
Zakaj Rimini?
Od leta 2014 vsakega 20. v mesecu v »prestolnici« poletnega turizma ljudje molijo za preganjane kristjane in za mir v svetu. »Rimini je mesto z mednarodno pripadnostjo in tudi s projekcijami proti vzhodu. Zgodovinsko in geografsko je središče gostoljubja in srečevanja. Nismo mogli, da se ne bi zganili«, pojasnjujejo promotorji. Preganjanja kristjanov in drugih verskih manjšin v zadnjih desetih letih se niso pojavila le na Bližnjem vzhodu, ampak tudi na drugih območjih Azije in Afrike, »zato - nadaljujejo - je trenutek molitve na trgu vsak mesec služil temu in k spoznavanju življenjskih razmer v Siriji, Iraku, Nigeriji, Keniji, Pakistanu, Bangladešu, o katerih pričajo tako laiki, duhovniki, redovniki, škofje, kot novinarji.