Papež med sneženjem v baziliki Svete Marije Velike v Rimu s pogledom proti vernemu Božjemu ljudstvu. Papež med sneženjem v baziliki Svete Marije Velike v Rimu s pogledom proti vernemu Božjemu ljudstvu.

Papež skupaj z verniki v baziliki Marije Velike trikrat ponovil: Pozdravljam te Sveta Božja Mati

Papež Frančišek je v ponedeljek, 5. avgusta 2024, vodil druge večernice slovesnega praznika Posvetitve bazilike Svete Marije Velike v Rimu. Med homilijo je spregovoril o dveh znamenjih: o tradicionalnem »sneženju«, ki se je zgodilo med petjem Magnifikata; in drugem, ki je podoba Salus populi romani.

Papež Frančišek

Dve znamenji sta, ki sta značilni za to obhajanje: prvo je tradicionalno »sneženje«, ki se bo kmalu zgodilo med Magnifikatom; in drugo je podoba Salus populi romani. Ti dve dobro razloženi znamenji nam lahko pomagata razbrati sporočilo Božje Besede, ki smo jo molili med psalmi in poslušali med berilom.

»Sneženje«. Gre samo za folkloro ali pa ima tudi simbolično vrednost? Od nas je odvisno, kako ga zaznavamo in kakšen pomen mu damo. Vsi vemo, da to (sneženje) prikliče čudežen pojav, ki je papežu Liberiju pokazal kraj, kjer naj zgradi prvotno baziliko. Dejstvo torej, da se to znamenje ponovi na današnji slovesni praznik znotraj bazilike in med bogoslužjem, vabi predvsem k simboličnemu branju.

Sedaj predlagam, da se pustimo voditi dvema vrsticama Sirahove knjige, ki glede snega, ki ga Bog pošilja z nebes, pravi tole: »Lepoti snežne beline se čudi oko / in zaradi sneženja je srce čisto iz sebe« (Sir 43,18). Tukaj modrec poudari dvojno občutje, ki ga naravni pojav prebudi v človekovi duši: čuditi se in biti čisto iz sebe. Ko vidi padanje snežink, se oko čudi in srce je čisto iz sebe. To nas usmerja pri razlaganju znamenja sneženja. Razumemo ga lahko kot simbol milosti, torej resničnosti, ki združuje lepoto in zastonjskost. Gre za nekaj, česar si ne moremo zaslužiti, še manj kupiti. Lahko se prejme v dar in kot takšno je nepredvidljivo kot sneženje v Rimu sredi poletja. Milost prebudi čudenje in začudenje. Ne pozabimo teh dveh besed. Sposobnost čudenja in sposobnost začuditi se. Teh dveh sposobnosti ne smemo izgubiti, ker vstopata v izkušnjo naše vere.

S to notranjo držo se lahko sedaj naš pogled usmeri na drugo znamenje, ki je veliko bolj pomembno. Gre za starodavno marijansko ikono, ki je, če tako rečemo, dragulj te bazilike. Na njej milost v polnosti dobi svojo krščansko obliko v podobi Device Matere z Otrokom. Sveta Božja Mati. Tukaj se milost pojavi v vsej svoji konkretnosti, brez kakršne koli mitološke, magične ali spiritualistične preobleke, z namenom, da približa vero. Na ikoni je samo bistveno: Žena in Sin, kakor smo malo prej poslušali v besedilu sv. Pavla: »Bog je poslal svojega Sina, rojenega iz žene« (Gal 4,4). Žena je polna milosti, spočeta brez greha, brezmadežna kot sneg, ki je pravkar padal. Bog jo je gledal s čudenjem in začudenjem, in jo je izbral kot Mater, ker je hči svojega Sina. Rojena v Njem pred začetkom časov, je postala njegova Mati v polnosti časov. Otrok drži z levo roko Sveto knjigo in z desno blagoslavlja. Prva, ki je blagoslovljena, je ona, Blagoslovljena med vsemi ženami. Njen temen plašč poudarja Sinovo zlato obleko. Samo v Njem je polnost božanstva Svete Trojice. Ona pa z odkritim obrazom odseva njegovo slavo. Vzemimo si čas, da gledamo Marijo. Glejmo jo v tišini in opazujmo vse te stvari. Glejmo to ikono, ki nas vse tako posvečuje. Vzemimo si čas in potem pojdimo gledati jo.

Verno ljudstvo prihaja prositi blagoslova k Sveti Božji Materi, ker je ona srednica milosti, ki vedno in samo izvira iz Jezusa Kristusa preko delovanja Svetega Duha. Še zlasti med prihodnjim letom, svetim jubilejnim letom bodo številni romarji prišli v to baziliko prositi Mater blagoslova. Danes smo mi tukaj zbrani kot neke vrste avantgarda in prosimo njeno priprošnjo za mesto Rim, naše mesto in za celoten svet še zlasti za mir. Za mir, ki je resničen in dolgotrajen samo, če izhaja iz skesanih src in src, ki jim je odpuščeno. Odpuščanje ustvarja mir, ker to je tako vzvišena Gospodova drža. Odpuščati Za mir, ki prihaja s Kristusovega križa, iz njegove Krvi, ki jo je On prejel po Mariji in jo prelil za odpuščanje grehov.

Želim skleniti tako, da se obrnem na Sveto Devico z besedami sv. Cirila Aleksandrijskega ob sklepu Efeškega koncila: »Pozdravljam te o Marija, Božja Mati, ti ki si nosila luč, ti najčistejša. Pozdravljam te Devica Marija, Mati in služabnica. Devica, po Njem, ki je bil iz tebe rojen; Mati za Njega, ki si ga držala v svojih rokah […]. Pozdravljam te Marija, zaklad zemlje, svetilka, ki nikoli ne ugasne. Iz tebe je bilo rojeno sonce pravičnosti (Homilija 11: PG 77). Sveta Božja Mati, prosi za nas. Sedaj vabim vse vas, da skupaj molimo, če ste sposobni to storiti. Vsi skupaj bomo trikrat ponovili: Pozdravljam te Sveta Božja Mati.

Vsi skupaj: Pozdravljam te Sveta Božja Mati. Pozdravljam te Sveta Božja Mati. Pozdravljam te Sveta Božja Mati.

Ponedeljek, 5. avgust 2024, 18:30