Srečanje v Riminiju. Sveti oče: Vrniti se k bistvenemu.

Vatican News

Meeting v Riminiju, ki ga tradicionalno pripravlja gibanje Občestvo in osvoboditev, poteka od 20. do 25. avgusta na temo »Če ne iščemo bistvenega, kaj potem iščemo?«. Gre za »skrben poziv k odgovornosti«, kot zatrdi papež Frančišek v sporočilu, ki ga je v njegovem imenu podpisal kardinal Pietro Parolin.

Z navdušenjem iskati tisto, kar razkriva lepoto življenja

Ravno v teh kompleksnih časih je iskanje tistega, kar predstavlja središče skrivnosti življenja in resničnosti, ključnega pomena. Našo dobo namreč zaznamujejo različni problemi in veliki izzivi, ob katerih se včasih pojavi občutek nemoči, odrekanja in pasivne drže, ki lahko povzroči, da se »vlečemo skozi življenje« in se prepuščamo omami minljivega, tako da izgubimo smisel obstoja. Po papeževih besedah je zato »odločitev, da se odpravimo po sledeh bistvenega«, še toliko pomembnejša.

Papež Frančišek zato »spodbuja, naj z gorečnostjo in navdušenjem iščemo tisto, kar razkriva lepoto življenja«, pri čemer navaja Luigija Giussanija, ki je zatrdil: »Srce je zdrobljeno zaradi skleroze, to je zaradi izgube strasti in okusa za življenje. [...] Ostarelost pri dvajsetih letih in še prej, ostarelost pri petnajstih, to je značilnost današnjega sveta«.

Postanimo »berači bistvenega«

»Ker pihajo ledeni vetrovi vojne, ki se pridružujejo ponavljajočim se pojavom nepravičnosti, nasilja in neenakosti, pa tudi hudim podnebnim razmeram in antropološki mutaciji brez primere, je nujno, da se ustavimo in se vprašamo: ali je sploh vredno živeti in upati?« beremo v sporočilu.

Sveti oče od začetka svojega pontifikata poziva, naj tudi upiranje, trud in padce današnjih moških in žensk »beremo kot klic k razmisleku, da bi se srce odprlo za srečanje z Bogom in bi se vsak zavedal sebe, bližnjega in stvarnosti«.

Nenehno nas vabi, naj postanemo »berači bistvenega«, »tistega, kar daje našemu življenju smisel«, najprej tako, da »se znebimo vsega, kar nas bremeni v vsakdanjem življenju«, kot plezalec, ki se mora, ko doseže začetek skalne stene, znebiti odvečnega, da bi lahko hitreje plezal. »Pri tem odkrijemo, da vrednost človeškega bivanja ni v stvareh, v doseženih uspehih, v tekmovalnosti, ampak predvsem v tistem odnosu ljubezni, ki nas podpira in našo pot ukoreninja v zaupanju in upanju: to je prijateljstvo z Bogom, ki se nato odraža v vseh drugih človeških odnosih, in je temelj veselja, ki ne bo nikoli zamrlo. Smo ljubljeni, to je bistvena resnica, ki jo je Giussani oznanjal mladim univerzitetnim študentom: “Ste ljubljeni. To je sporočilo, ki prihaja v vaše življenje [...]. To je Jezus Kristus v zgodovini človeka, neprekinjen začetek tega sporočila: Ljubljeni ste! Kaj je življenje? Biti ljubljen. In kaj je obstajati? Biti ljubljen. In usoda? Biti ljubljen.”.«

Za nas je bistvena vera v Jezusa Kristusa

Enako izpostavlja tudi papež Frančišek, ko poudarja, da »to, kar je za nas bistveno, najlepše, najprivlačnejše in obenem najnujnejše, je vera v Jezusa Kristusa«. »Samo Gospod namreč rešuje našo človeško krhkost in nam sredi tegob omogoča doživeti veselje, ki bi bilo sicer nemogoče. Brez tega sidrišča bi bil čoln našega življenja prepuščen na milost in nemilost valovom ter v nevarnosti, da potone.«

»Vrnitev k bistvenemu, kar je Jezus, ne pomeni pobegniti od resničnosti, ampak je, nasprotno, pogoj, da se resnično potopimo v zgodovino, da se z njo soočimo, ne da bi bežali pred njenimi izzivi, da najdemo pogum za tveganje in ljubezen tudi takrat, ko se zdi, da ni vredno truda, da bi živeli v svetu brez strahu.« Kot je zapisal takratni nadškof Montini: »Ti si nam potreben, o Kristus, o Gospod, o Bog-z-nami, da bi se naučili resnične ljubezni in da bi v veselju in moči tvoje ljubezni hodili po poti našega napornega življenja.«

Lahko ustvarimo nov svet, kjer bo zmagala Ljubezen

V tem duhu sveti oče soglaša s ciljem srečanja v Riminiju, saj »nam osredotočenost na bistvene stvari pomaga, da bomo vzeli  življenje v svoje roke in ga spremenili v orodje ljubezni, usmiljenja in sočutja ter tako postali znamenje blagoslova za bližnje«. Pred skušnjavo obupa, kompleksnostjo sedanje krize in zlasti pred izzivom miru, ki se zdi nemogoč, papež vse spodbuja, naj »postanejo odgovorni protagonisti sprememb in dejavno sodelujejo pri poslanstvu Cerkve, da bi skupaj oživili kraje, kjer je mogoče videti in se dotakniti Kristusove navzočnosti«. To skupno prizadevanje »lahko ustvari nov svet, kjer bo končno zmagala Ljubezen, ki se nam je razodela v Kristusu, celoten planet pa bo postal tempelj bratstva«.

Papež Frančišek upa, da bo bogat program srečanja v mnogih vzbudil »željo, da bi postali iskalci bistvenega in da bi se v srcih razcvetela strast za oznanjevanje evangelija, ki je vir osvoboditve iz vsake sužnosti in sila, ki zdravi in preoblikuje človeštvo«.