Džakarta, medversko srečanje v mošeji. Papež spodbudil k vlaganju v prijateljske odnose
Vatican News
Papež Frančišek in veliki imam sta podpisala »Skupno izjavo Istiqlal 2024«, v kateri je zagotovljeno prizadevanje vseh vernikov v boju proti nasilju in brezbrižnosti ter izpostavljena vloga verstev pri spodbujanju miru in sožitja. Sveti oče si je prav tako ogledal t. i. »predor prijateljstva«, ki mošejo povezuje s katoliško katedralo, o katerem je spregovoril tudi med srečanjem, ko je v ospredje postavil skrb za medsebojne odnose.
Kraj dialoga in spoštovanja
Mošejo Istiqlal v Džakarti, ki je največja mošeja v Aziji, je projektiral arhitekt Friedrich Silaban. Bil je kristjan, kot je papež spomnil na začetku govora. »To potrjuje, da je mošeja v zgodovini tega naroda in v kulturi, ki se jo tukaj živi, tako kot drugi kraji čaščenja prostor dialoga, medsebojnega spoštovanja, harmoničnega sožitja med verstvi in različnimi duhovnimi občutki. To je velik dar, ki ste ga poklicani vsak dan gojiti, da bi bila verska izkušnja oporna točka za bratsko in miroljubno družbo ter nikoli razlog za zapiranje in spor.«
Skupaj v prizadevanju za odprto družbo
Sveti oče je spregovoril o t.i. »predoru prijateljstva«, ki povezuje mošejo Istiqlal s katedralo Marije Vnebovzete. »Gre za zgovorno znamenje, da ti dve pomembni stavbi čaščenja ne stojita le ena “pred” drugo, ampak sta druga z drugo “povezani”. Ta prehod omogoča srečanje, dialog in dejansko možnost, da “bi odkrili in posredovali mistiko, ki je v tem, da živimo skupaj, da se pomešamo med druge, se med seboj srečujemo […], da smo deležni te nekoliko zmedene množice, ki se more spremeniti v pravo izkušnjo bratstva, v solidarno karavano, v sveto romanje” (Evangelii gaudium, 87).« Papež je zbrane spodbudil, naj nadaljujejo to pot, »da bi vsi skupaj, vsak s svojo duhovnostjo in prakticiranjem svoje vere, hodili v iskanju Boga in prispevali k oblikovanju odprtih družb, temelječih na medsebojnem spoštovanju in ljubezni«, ter bi znali »izločiti togost, fundamentalizem in ekstremizem, ki so vedno nevarni in nikoli upravičeni«.
Gledati v globino
Da bi spodbudil na tej poti enotnosti in harmonije, kar simbolizira podzemni predor, je papež zbrane povabil, naj vedno gledajo v globino, saj le tako lahko najdejo tisto, kar jih združuje onkraj razlik. Poudaril je, da so vidni vidiki verstev, torej obredi in prakse, tradicionalna dediščina, ki jo je treba varovati in spoštovati. A to, kar leži »pod«, »pod zemljo kot predor prijateljstva« in je »korenina, skupna vsem verskim občutljivostim«, je »iskanje srečanja z božanskim, hrepenenje po neskončnem, ki ga je Najvišji položil v naše srce, iskanje večje radosti in življenja, močnejšega od vsake smrti, ki oživlja našo življenjsko pot in nas spodbuja, da izstopimo iz svojega ega in se srečamo z Bogom«. »Če pogledamo v globino in vidimo, kaj se odvija v globinah našega življenja, zaznamo željo po polnosti, ki prebiva v globinah našega srca, odkrijemo, da smo vsi bratje, vsi romarji, vsi na poti k Bogu, onkraj tega, kar nas dela različne,« je dejal sveti oče.
Skrb za odnose
Druga spodbuda je bilo povabilo, naj skrbijo za medsebojne odnose. Podzemni predor je bil zgrajen z namenom, da bi povezal dva različna in oddaljena kraja, da bi ustvaril povezanost. Včasih mislimo, da gre pri srečanju med verstvi za iskanje stičnih točk med različnimi nauki in verskimi izročili. V resnici pa se lahko zgodi, da nas takšen pristop na koncu razdvoji, saj so doktrine in dogme vsake verske izkušnje drugačne.
»Kar nas zares zbližuje, je ustvarjanje povezanosti med našimi različnostmi, skrbeti za gojenje vezi prijateljstva, pozornosti in vzajemnosti,« je poudaril papež. »To so odnosi, v katerih se vsak odpre za drugega, v katerih si prizadevamo za skupno iskanje resnice ter se učimo verskega izročila drugih; si pridemo naproti v človeških in duhovnih potrebah. To so vezi, ki nam omogočajo, da delamo skupaj, korakamo združeni v prizadevanju za nek cilj, pri tem pa varujemo človekovo dostojanstvo, se borimo proti revščini in za pospeševanje miru. Edinost se poraja iz osebnih prijateljskih vezi, medsebojnega spoštovanja, vzajemnega varovanja prostorov in idej drugega. Vedno skrbite za to!«
Krepiti vrednote, ki so skupne vsem verskim izročilom
Papež je spregovoril o podpisani skupni izjavi: »Dragi bratje in sestre, “pospeševati versko slogo za dobro človeštva” je navdih, ki smo mu poklicani slediti in kar je tudi naslov skupne izjave, pripravljene ob tej priložnosti. V njej se odgovorno lotevamo resnih in včasih dramatičnih kriz, ki ogrožajo prihodnost človeštva, zlasti vojn in konfliktov, ki jih žal podžiga tudi verska instrumentalizacija, pa tudi okoljske krize, ki je postala ovira za rast in sožitje narodov. Pred tem scenarijem je pomembno, da se spodbujajo in krepijo vrednote, ki so skupne vsem verskim tradicijam, in tako pomagajo družbi, da “premaga kulturo nasilja in brezbrižnosti” (Skupna izjava Istiqlal) ter spodbuja spravo in mir.«
Sanje o svobodni, bratski in miroljubni družbi in človeštvu
Ob koncu govora se je sveti oče vsem zahvalil za njihovo prizadevanje. »Indonezija je velika država, je mozaik kultur, etnij in verskih tradicij, je zelo bogata raznolikost, kar se odraža tudi v raznolikosti ekosistema in ostalega okolja. In če je res, da imate največji rudnik zlata na svetu, vedite, da je najdragocenejši zaklad volja, da razlike ne postanejo razlog za spore, temveč se uskladijo v slogi in medsebojnem spoštovanju. Kar ustvarjate, je harmonija. Ne izgubite tega daru! Nikoli se ne osiromašite tega velikega bogastva, ampak ga negujte in prenašajte naprej, zlasti na mlade. Naj nihče ne podleže zapeljivosti fundamentalizma in nasilja, temveč naj vsakogar očarajo sanje o svobodni, bratski in miroljubni družbi in človeštvu!«
