Papež kmalu v Belgijo in Luksemburg. Mir, podnebne spremembe, migracija.
Salvatore Cernuzio – Vatikan
Kmalu po vrnitvi z apostolskega potovanja v Oceanijo in Azijo se papež Frančišek podaja na novo mednarodno potovanje, že 46. v svojem pontifikatu. Potekalo bo od 26. do 29. septembra, obiskal pa bo Luksemburg in Belgijo, kjer se nahajajo sedeži glavnih institucij Evropske unije.
V ospredju bodo številne teme, med drugim mir, migracije, podnebne spremembe in prihodnost mladih. Govorilo se bo tudi o cerkvenih vprašanjih, vključno z vlogo krščanstva v družbah, ki jih zaznamujeta sekularizacija in brezbrižnost, ter prispevkom krščanske vzgoje. Eden od povodov papeževa potovanja je tudi 600. obletnica delovanja katoliške univerze v Leuvnu, ustanovljene leta 1425.
Po sledeh Janeza Pavla II.
Matteo Bruni, direktor tiskovnega urada, je ob predstavitvi apostolskega potovanja spregovoril tudi o papeževem zdravju, saj so bile v ponedeljek zaradi papeževe lažje oblike gripe odpovedane vse predvidene avdience. Bruni je zatrdil, da ni nobenih sprememb in da »za zdaj vse ostaja natanko tako, kot je bilo načrtovano«.
Prihajajoči obisk sledi obisku papeža Janeza Pavla II. v obeh državah leta 1985. Tudi papež Frančišek se bo – tako kot njegov predhodnik – srečal s študenti nizozemske oz. flamske katoliške univerze Leuven (Katholieke Universiteit Leuven) in akademsko skupnostjo francoske katoliške univerze v Novem Leuvnu (Université Catholique de Louvain).
Na stadionu Kralja Baudouina v Bruslju bo sveti oče daroval mašo (29. september 2024) z obredom beatifikacije Božje služabnice Anne de Jesus, bosonoge karmeličanke, ki je v Bruslju ustanovila karmeličanski samostan in ga vodila do svoje smrti leta 1621.
Tudi Janez Pavel II. je leta 1995 v Belgiji vodil obred beatifikacije in za blaženega razglasil Damijana de Veusterja, pomembnega belgijskega misijonarja, ki je umrl med gobavci na Havajih.
Izziv krščanskega pričevanja v Evropi
V Belgiji danes živi približno 8.400.000 katoličanov in manj kot 300.000 v Luksemburgu. Bruni je dejal, da je sekularizacija pomembna tema, vendar pa je morda še večji izziv »krščansko pričevanje v Evropi, kjer je krščanstvo manj znano kot v preteklosti, kjer je polno vprašanj, mnoga so neizražena, z občutkom nazadovanja«. Dodal je, da »v teh skupnostih že obstajajo poskusi odzivanja«, prejele pa bodo tudi spodbudo s strani papeža Frančiška.
Del sveta, kamor se vsi ozirajo
Poleg katoliških skupnosti – tudi iz sosednjih držav – bo papež svoje sporočilo namenil predvsem dvema državama, ki sta po eni strani »sedež različnih evropskih institucij, zlasti finančnih« (Luksemburg), po drugi pa »sedež velikega dela uprave EU« (Belgija). Državi imata veliko politično težo in po Brunijevih besedah gre za »del sveta, na katerega se drugi ozirajo«. Beseda svetega očeta bo zato »beseda, izrečena srcu Evrope« in namenjena »vlogi, ki jo želi Evropa v bližnji prihodnosti igrati v svetu« na področju »sprejemanja in solidarnosti med narodi«, ki so bili v preteklosti sami »žrtve okupacije in uničenja in ki danes trpijo zaradi ran, ki jih povzročajo nenehni konflikti«.
Mir kot osrednja tema
Sveti oče bo imel sedem govorov, glavna tema pa bo zagotovo mir. »Gre za obuditev spomina na tiste države, ki so si po trpljenju, ki so ga preživele med vojno, močno želele in si prizadevale ustvariti pogoje za mir; in to v tem času, ko celini grozi, da jo bo znova potegnilo v konflikt,« je dejal Bruni in dodal, da bo papež prav tako nagovoril »celino, ki se resno sprašuje o okoljskih vprašanjih«.
Sprememba belgijske družbe
S temi temami se prepleta tema katoliškega izobraževanja in njegove vloge v dobi tehnološke rasti. Omenjeni srečanji na Katholieke Universiteit Leuven in Université Catholique de Louvain (27. oziroma 28. septembra) bosta priložnost, da bi s pomočjo papeževih besed razumeti, »kaj ima krščanstvo še vedno povedati evropski kulturi«.
Med srečanjem s profesorji Katholieke Universiteit Leuven se bo projiciral videoposnetek o humanitarni pomoči beguncem. Kot je dodal Bruni, »se je belgijska družba v zadnjih letih preoblikovala tudi zaradi prisotnosti beguncev v univerzitetnih ustanovah«.
Vprašanje zlorab
Med novinarskimi vprašanji ob koncu tiskovne konference je prišla v ospredje tema zlorab s strani duhovnikov, zlasti v zvezi z informacijo, ki jo je razširila Belgijska škofovska konferenca, o morebitnem srečanju papeža s 15 žrtvami zlorab, šestimi moškimi in devetimi ženskami. Kot so sporočili belgijski škofje, bi naj srečanje potekalo »v vsej diskretnosti« na kraju in na dan, ki bosta razkrita šele pozneje,.
Direktor vatikanskega tiskovnega urada o tem srečanju ni dal nobene potrditve. Dodal pa je, da »če bo v dogovoru z žrtvami prišlo do posebnega srečanja, bomo informacije posredovali pozneje«.
Glede afere škofa Vangheluweja, ki je kriv zlorabe otrok, med drugim tudi nečaka, je Bruni pojasnil, da se papež »zaveda težav, dram in trpljenja, do katerih je prišlo v Belgiji« ter da »zagotovo lahko pričakujemo omembo tega primera«.
Bruni je še predstavil ostale podrobnosti štiridnevnega potovanja, ki bo vključevalo tudi srečanja z nekaterimi organi EU in z njo povezanimi institucijami. Na programu so tudi srečanja z mladimi, duhovniki in posvečenimi osebami. Papeža ne bo spremljal državni tajnik kardinal Pietro Parolin, saj bo v New Yorku zastopal Sveti sedež na 79. generalni skupščini ZN. Namesto njega bosta prisotna kardinala Robert Francis Prevost, prefekt Dikasterija za škofe, in Marcello Semeraro, prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov.
