Papež: Najlepše in najboljše, kar ima Vzhodni Timor, so njegovi ljudje
Vatican News
Težka pot do državne neodvisnosti
Papež je spomnil na zgodovino Vzhodnega Timorja. V 16. stoletju so iz Portugalske prišli prvi misijonarji dominikanci, in prinesli katoliško vero in portugalski jezik, ki je poleg jezika tetum danes uradni državni jezik. »Krščanstvo, ki se je rodilo v Aziji, je po zaslugi evropskih misijonarjev prispelo v te oddaljene predele celine, kar priča o njegovi univerzalni poklicanosti in sposobnosti usklajevanja z najrazličnejšimi kulturami, ki ob srečanju z evangelijem najdejo novo, višjo in globljo sestavo,« je dejal sveti oče.
Vzhodni Timor je opisal kot deželo, ki jo krasijo gore, gozdovi in ravnine, ki je obdana z bleščečim morjem, ki je bogata s sadovi in dragocenim lesom. A v preteklosti je prav tako doživela boleče obdobje, pretrese in nasilje, ki se pogosto pojavijo, ko se nek narod približa popolni neodvisnosti in je njegovo prizadevanje za samostojnost zanikano ali ovirano.
»Od 28. novembra 1975 do 20. maja 2002, torej od razglasitve neodvisnosti do njene dokončne vzpostavitve, je Vzhodni Timor doživljal leta največje stiske in najtežje preizkušnje. Vendar se je država ponovno dvignila, našla pot miru in se odprla v novo fazo, katere cilj je razvoj, izboljšanje življenjskih razmer in povečanje neokrnjenega sijaja tega ozemlja ter njegovih naravnih in človeških virov na vseh ravneh. Zahvalimo se Bogu, da v zelo dramatičnem obdobju vaše zgodovine niste izgubili upanja in da je po temnih in težkih dneh končno nastopila zarja miru in svobode.«
Ukoreninjenost v katoliški veri
Narod v tem težkem obdobju svoje zgodovine ni izgubil upanja in dočakal zoro miru in svobode. Papež je spomnil, da je pri doseganju tega cilja bila v veliko pomoč »ukoreninjenost v veri«, o čemer je govoril tudi Janez Pavel II. med obiskom države leta 1989. Takrat je dejal, da imajo katoličani Vzhodnega Timorja »tradicijo, v kateri so družinsko življenje, kultura in družbeni običaji globoko zakoreninjeni v evangeliju«; tradicijo, ki je »bogata z naukom in duhom blagrov«, »ponižnim zaupanjem v Boga, odpuščanjem in usmiljenjem ter, kadar je potrebno, potrpežljivim trpljenjem v stiski« (12. oktober 1989).
Sveti oče je zato z odobravanjem izpostavil »vztrajna prizadevanja za popolno spravo« z Indonezijo, ki so našla »svoj prvi in najčistejši vir v nauku evangelija«. »Tudi v trpljenju ste ohranili upanje in zaradi značaja svojega ljudstva in vere ste žalost spremenili v veselje! Naj nebesa podelijo, da bi tudi v drugih konfliktnih situacijah na različnih koncih sveta prevladala želja po miru, kajti enotnost je vedno boljša od konflikta, mir edinosti je vedno boljši od konflikta. To pa zahteva tudi določeno očiščenje spomina, zacelitev ran, premagovanje sovraštva s spravo, soočenjem in sodelovanjem.«
Po papeževih besedah je hvale vredna tudi odločitev, da je Vzhodni Timor ob 20. obletnici neodvisnosti sprejel kot nacionalni dokument Izjavo o človeškem bratstvu, ki sta jo Frančišek in veliki imam Al-Azharja Ahmad Al-Tayyeb podpisala 4. februarja 2019 v Abu Dabiju. Izjava je vključena v šolske programe in torej del vzgojno-izobraževalnega procesa, kar je po papeževih besedah bistveno.
Sveti oče je zbrane spodbudil, naj z novim zaupanjem še naprej gradijo in utrjujejo državne institucije, ki bodo dejansko zastopale državljane in bodo v celoti služile narodu Vzhodnega Timorja. »Zdaj se je pred vami odprlo novo obzorje, brez temnih oblakov, vendar z novimi izzivi in težavami, ki jih morate rešiti. Zato vam želim reči: naj vera, ki vas je razsvetljevala in podpirala v preteklosti, še naprej navdihuje vašo sedanjost in prihodnost, naj v skladu z evangelijem navdihuje vaša merila, vaše projekte, vaše odločitve.«
Izseljevanje, revščina, alkohol, tolpe
Med izzivi in težavami, s katerimi se spoprijema Vzhodni Timor, je papež najprej navedel izseljevanje, ki je vedno »znak nezadostne ali neustrezne valorizacije virov, pa tudi nezmožnosti, da bi vsem ponudili delo, ki bi prinašalo pošten dobiček in družinam zagotovilo dohodek, ki bi ustrezal njihovim osnovnim potrebam«.
»Mislim na revščino, ki je prisotna na številnih podeželskih območjih, in posledično na potrebo po obsežnem skupnem delovanju, ki bi vključevalo številne sile in določene civilne, verske in družbene pristojnosti, da bi jo odpravili in ponudili izvedljive alternative izseljevanju.«
Frančišek je opozoril tudi na razmere, ki se lahko štejejo za resnične družbene nadloge, kot je zloraba alkohola med mladimi. »Prosim, poskrbite za to! Dajte mladim ideale, da se bodo rešili iz teh pasti!« Posvaril pa je tudi pred pojavom vključevanja mladih v »tolpe, ki obvladajo borilne veščine in, namesto da bi jih uporabile v korist nezaščitenih, jih uporabljajo kot priložnost za dokazovanje minljive in škodljive moči nasilja.«
Družbeni nauk Cerkve kot steber pri spoprijemanju s problemi
Papež je izpostavil, da je »za rešitev teh težav in za optimalno upravljanje naravnih virov, predvsem zalog nafte in plina, ki bi lahko ponudile izjemne možnosti za razvoj«, treba »z ustreznim usposabljanjem primerno pripraviti tiste, ki bodo v bližnji prihodnosti postali vladajoči razred države«. Tako bodo lahko oblikovali daljnosežne načrte, ki bodo v interesu skupnega dobrega.
»Cerkev ponuja svoj družbeni nauk kot podlago za ta formativni proces,« je zagotovil. Predstavlja nepogrešljiv steber, na katerem je mogoče graditi specifično znanje in na katerega se je dobro vedno opreti, da bi preverili, ali so te nadaljnje pridobitve dejansko koristile celostnemu razvoju ali pa so ovira, ki povzroča nesprejemljiva neravnovesja in velik delež zavrženih ljudi, ki ostajajo na družbenem obrobju.
Skrbite za svoje ljudi
Sveti oče je povabil, naj ohranijo zaupanje in pogled, ki poln upanja zre v prihodnost. Poudaril je, da je Vzhodni Timor »čudovita država«, njena najboljša stvar pa so ljudje. »Skrbite za svoje ljudi, ljubite svoje ljudi, poskrbite, da bodo rasli. To mesto je čudovito, čudovito je. V nekaj urah, kolikor sem bil tukaj, sem lahko videl, kako se ljudje izražajo, in vaši ljudje se izražajo dostojanstveno in z veseljem. To je radostno ljudstvo.«
»Ste mlado ljudstvo, a ne zaradi svoje kulture in naselitve na tej zemlji, ki sta zelo stari, temveč zato, ker je približno 65 % prebivalcev Vzhodnega Timorja mlajših od 30 let. Ta podatek nam pove, da je prvo področje, v katerega je treba vlagati, izobraževanje v družini in šoli: izobraževanje, ki otroke in mlade postavlja v središče in spodbuja njihovo dostojanstvo. Navdušenje, svežina, usmerjenost v prihodnost, pogum, iznajdljivost, ki so značilni za mlade, skupaj z izkušnjami in modrostjo starejših tvorijo previdnostno mešanico znanja in velikodušnih spodbud za jutri. Ta navdušenost in modrost sta skupaj velik vir in ne dopuščata pasivnosti ali še manj pesimizma.«
Graditi družbo solidarnosti in bratstva
Katoliška Cerkev, njen družbeni nauk, njene karitativne, izobraževalne in zdravstvene ustanove so v službi vseh in so dragoceni vir, ki omogoča, da v prihodnost zremo z očmi, polnimi upanja. Izpostavil je, da je vredno vsega spoštovanja dejstvo, da lahko prizadevanje Cerkve za skupno dobro izkoristi sodelovanje in podporo države v okviru dobrih odnosov med Svetim sedežem in Demokratično republiko Vzhodni Timor, ki so bili potrjeni z dogovorom, 3. marca 2016.
»Vzhodni Timor, ki se je s potrpežljivo odločnostjo in junaštvom spopadel z velikim trpljenjem, danes živi kot miroljubna in demokratična država, ki si prizadeva graditi družbo solidarnosti in bratstva ter razvijati miroljubne odnose s svojimi sosedami v mednarodni skupnosti. Če se ozremo na vašo nedavno preteklost in dosedanje dosežke, smo lahko prepričani, da se bo vaš narod tudi z današnjimi težavami in problemi spopadel razumno in ustvarjalno.«
Sveti oče je Vzhodni Timor in ves narod izročil zaščiti Marije, Brezmadežnega spočetja, ki je zavetnica države, imenovana Virgem de Aitara: »Ona naj vas spremlja in vam vedno pomaga pri poslanstvu, ko gradite svobodno, demokratično in solidarno državo, kjer se nihče ne čuti izključenega in lahko vsak živi v miru in dostojanstveno.«
