Papeževo pismo častitim bratom kardinalskega zbora o solidarnosti med ustanovami Svetega sedeža
Papež Frančišek
Častitim bratom kardinalskega zbora
Dragi bratje, pred desetimi leti smo začeli z reformo rimske kurije in z apostolsko konstitucijo Predicate Evangelium se je vzpostavila nova organiziranost Svetega sedeža, ki določa njegova vodilna načela in namene. Ecclesia semper reformanda: to je bil duh, ki je spodbudil reformo, da bi zagotovila, da bo rimska kurija pomagala Petrovemu nasledniku pri izvrševanju njegove najvišje pastoralne službe v dobro ter služenje vesoljni Cerkvi in delnim Cerkvam.
Če ta posodobitev predstavlja pričevanje vitalnosti in milosti, poznamo predanost in prizadevanja žensk in moških, predanih prilagajanju temu gibanju prenove. Vi, bratje kardinali, imate v funkciji pomoči rimskemu papežu pri upravljanju vesoljne Cerkve nalogo spremljati tiste, ki so bili vključeni v ta proces preobrazbe.
Kljub težavam in včasih tisti skušnjavi nepremičnosti in togosti ob spremembah je bilo v zadnjih letih doseženih veliko rezultatov. Hvala za pomoč, ki ste jo dali in jo še vedno dajete. S temi izhodišči želim sedaj še posebej obravnavati eno od tem, ki so najbolj zaznamovale generalne kongregacije pred konklavom: ekonomsko reformo Svetega sedeža. Pretekla leta so pokazala, da so bile zahteve po reformi, ki so jih v preteklosti zahtevali številni eksponenti v kardinalskem zboru, daljnovidne in so nam omogočile pridobiti večjo zavest o dejstvu, da so ekonomski viri v službi poslanstva omejeni in jih je treba upravljati strogo in resno, da trud tistih, ki so prispevali k imetju Svetega sedeža, ni zaman.
Zaradi teh razlogov je zdaj potrebno nadaljnje prizadevanje vseh, da »ničelni primanjkljaj« ne bo le teoretičen cilj, temveč dejansko dosegljiv cilj. Reforma je postavila temelje za izvajanje etičnih politik, ki omogočajo izboljšanje ekonomske uspešnosti obstoječih sredstev. To spremlja potreba, da si vsaka ustanova prizadeva za iskanje zunanjih virov za svoje poslanstvo, pri čemer se postavlja za zgled transparentnega in odgovornega upravljanja v službi Cerkve.
Kar zadeva zmanjševanje stroškov, moramo dati konkreten zgled, da se naše storitve izvajajo v duhu bistvenosti, izogibanje odvečnemu in pravilna izbira prioritet ter spodbujanje medsebojnega sodelovanja in sinergij. Zavedati se moramo, da smo danes pred strateškimi odločitvami, ki jih je treba sprejeti z veliko odgovornostjo, saj smo poklicani zagotoviti prihodnost poslanstva.
Institucije Svetega sedeža se lahko veliko naučijo od solidarnosti dobrih družin. Tako kot v teh družinah tisti, ki imajo dober ekonomski položaj, priskočijo na pomoč najpotrebnejšim članom, bi morale ustanove, ki beležijo presežek, prispevati k pokrivanju splošnega primanjkljaja. To pomeni skrbeti za dobro naše skupnosti, ravnati z velikodušnostjo v evangeljskem pomenu besede, ki je nepogrešljiv predpogoj, da prosimo za velikodušnost tudi od zunaj.
Na koncu vas prosim, da to sporočilo sprejmete s pogumom, v duhu služenja in da reforme, ki potekajo, podprete s prepričanjem, zvestobo in radodarnostjo ter s svojim znanjem in izkušnjami proaktivno prispevate k procesu reform. Vsaka od ustanov Svetega sedeža tvori eno telo z vsemi drugimi. Zato je pristno sodelovanje in skupno delovanje za edini cilj, dobro Cerkve, bistvena zahteva naše službe.
S tem duhom in s to zavestjo vas prosim, da naše delo spremljate z zvestobo in zaupanjem.
Iz Vatikana, 16. septembra 2024
FRANČIŠEK