Papua Nova Gvineja, papež: Veliko naravno in kulturno bogastvo zavezuje k veliki odgovornosti

Vatican News

Papež Frančišek je spregovoril o velikem naravnem in kulturnem bogastvu države, kar tako državne voditelje kot državljane zavezuje k veliki odgovornosti. Izpostavil je trajnostni in pravični razvoj, ki izboljšuje življenjske razmere vseh in nikogar ne izključuje. Bistvenega pomena so stabilnost institucij, doseganje soglasij, medsebojno sodelovanje in dolgoročne vizije.

Vendar pa človek za življenje ne potrebuje le osnovnih dobrin, ampak tudi veliko upanja v srcu, ki mu omogoča živeti dobro, mu daje pogum, da se loti obsežnih načrtov ter mu pomaga dvigniti pogled navzgor in ga usmeriti v prostrana obzorja. Posvaril je, da obilje materialnih dobrin brez tega diha duše ni dovolj za oblikovanje vitalne in mirne družbe, ki je delovna in vesela, saj se upogne sama vase. Zaradi suhote srca izgubi smer in pozabi na pravo lestvico vrednot; odvzame ji zagon, izgubi upanje v prihodnost in ne najde več razloga, da bi posredovala življenje in vero prihodnjim generacijam.

Papež Frančišek, govor med srečanjem s predstavniki oblasti in civilne družbe ter diplomatskim zborom, Port Moresby, 7. september 2024

Gospod generalni guverner, gospod prvi minister, spoštovani predstavniki civilne družbe, gospodje veleposlaniki, gospe in gospodje!

Vesel sem, da sem danes tukaj z vami in lahko obiščem Papuo Novo Gvinejo. Zahvaljujem se generalnemu guvernerju za prisrčne pozdravne besede in vsem vam za toplo dobrodošlico. Pozdravljam vse prebivalce države in jim želim mir in blaginjo. Že zdaj se zahvaljujem oblastem za pomoč, ki jo nudijo mnogim dejavnostim Cerkve v duhu vzajemnega sodelovanja za skupno dobro.

V vaši domovini, arhipelagu z več sto otoki, se govori več kot osemsto jezikov, ki ustrezajo prav tolikim etničnim skupinam: to kaže na izjemno kulturno in človeško bogastvo; in priznam, da je to vidik, ki me zelo navdušuje, tudi na duhovni ravni, saj si predstavljam, da je ta ogromna raznoterost izziv za Svetega Duha, ki ustvarja harmonijo razlik.

Vaša dežela ni bogata samo z otoki in idiomi, ampak tudi z zemeljskimi in vodnimi viri. Te dobrine je Bog namenil celotni skupnosti. In četudi je za njihovo izkoriščanje treba povezati širše strokovno znanje in velika mednarodna podjetja, je prav, da se pri delitvi dobička in zaposlovanju delovne sile upoštevajo potrebe lokalnega prebivalstva, da bi se učinkovito izboljšale njihove življenjske razmere.

To okoljsko in kulturno bogastvo hkrati predstavlja veliko odgovornost, saj zavezuje vse, državne voditelje in državljane, da s konkretno izvedljivimi programi in mednarodnim sodelovanjem ter ob vzajemnem spoštovanju in sporazumih, koristnih za vse strani, spodbujajo vse potrebne pobude za povečanje naravnih in človeških virov na način, ki omogoča trajnostni in pravični razvoj, ki izboljšuje življenjske pogoje vseh in nikogar ne izključuje.

Nujen pogoj za doseganje takšnih trajnih rezultatov je stabilnost institucij, ki jo spodbuja soglasje o nekaterih bistvenih točkah med različnimi pojmovanji in občutljivostmi v družbi. Povečanje institucionalne trdnosti in doseganje soglasja o temeljnih odločitvah je dejansko predpogoj za celostni in solidarnostni razvoj. Zahteva tudi dolgoročno vizijo in ozračje sodelovanja med vsemi, tudi pri razlikovanju vlog in različnih mnenjih.

Predvsem pa upam, da se bo nehalo plemensko nasilje, ki žal terja številne žrtve, ne omogoča mirnega življenja in ovira razvoj. Zato vse pozivam k odgovornosti, da bi prekinili spiralo nasilja in odločno stopili na pot, ki vodi v rodovitno sodelovanje v korist vseh prebivalcev države.

V ozračju, ki ga ustvarjajo te drže, se lahko dokončno reši tudi vprašanje statusa otoka Bougainville ter se s tem izognie izbruhu starih napetosti.

Z utrditvijo dogovora o temeljih civilne družbe in s pripravljenostjo vsakega posameznika, da žrtvuje nek del svojih stališč za dobro vseh, se bodo lahko ustvarle sile, ki so potrebne za izboljšanje infrastrukture, pristopanje k zdravstvenim in izobraževalnim potrebam prebivalstva ter povečanje možnosti za dostojno delo. 

Vendar pa – in to dobro vemo, a včasih pozabimo – človek za življenje ne potrebuje le osnovnih dobrin, ampak tudi veliko upanje v srcu, ki mu omogoča živeti dobro, mu daje okus in pogum, da se loti obsežnih načrtov ter mu pomaga dvigniti pogled navzgor in ga usmeriti v prostrana obzorja.

Obilje materialnih dobrin brez tega diha duše ni dovolj, da bi vdihnili življenje vitalni in mirni družbi, delovni in veseli, nasprotno, upogne se sama vase. Zaradi suhote srca izgubi smer in pozabi na pravo lestvico vrednot; odvzame ji zagon in jo zablokira do te mere – kot se to dogaja v nekaterih bogatih državah –, da izgubi upanje v prihodnost in ne najde več razloga, da bi posredovala življenje.

Zato je treba duha usmeriti k večjim stvarnostim. Treba je, da človekovo obnašanje podbira notranja moč, ki ga varuje pred nevarnostjo, da bi se pokvaril in na poti izgubil sposobnost, da prepoznava pomen svojega dela ter ga opravlja predano in vztrajno.

Vrednote duha pomembno vplivajo na gradnjo zemeljskega mesta in vseh časovnih realnosti, tako rekoč napolnijo dušo, navdihujejo in okrepijo vsak projekt. To nam govorita tudi logo in geslo tega mojega obiska Papue Nove Gvineje. Geslo nam pove vse z eno samo besedo: Moliti. Morda se bo nekdo, ki zelo upošteva »politično korektnost«, ta izbira presenetila. A v resnici se moti, kajti ljudstvo, ki moli, ima prihodnost, saj moč in upanje črpa od zgoraj. In tudi emblem rajske ptice v logu potovanja je simbol svobode: tiste svobode, ki je nič in nihče ne more zadušiti, ker je notranja in jo varuje Bog, ki je ljubezen in želi svojim otrokom svobodo in življenje. 

Vsem, ki se opredeljujejo za kristjane – kar je velika večina vašega naroda – iskreno želim, da se vera ne bi nikoli omejila na izvrševanje obredov in zapovedi, ampak bi temeljila na ljubezni do Jezusa Kristusa in hoji za Njim, postala živa kultura, navdihovala misli in dejanja ter postala svetilnik, ki osvetljuje pot. Na ta način lahko vera pomaga tudi družbi kot celoti, da raste in najde dobre in učinkovite rešitve na svoje velike izzive.

Spoštovani gospe in gospodje, sem sem prišel, da bi katoliške vernike spodbudil k nadaljnji poti in jih potrdil v izpovedovanju vere; prišel sem, da bi se z njimi veselil njihovega napredka in delil njihove težave; tu sem, kot bi rekel sveti Pavel, kot »sodelavec pri vašem veselju« (2 Kor 1,24).

Čestitam krščanskim skupnostim za karitativna dela, ki jih opravljajo v državi, in jih pozivam, naj si vedno prizadevajo za sodelovanje z javnimi organi in vsemi ljudmi dobre volje, začenši z brati in sestrami, ki pripadajo drugim krščanskim veroizpovedim in drugim verstvom, za skupno dobro vseh prebivalcev Papue Nove Gvineje.

Svetlo pričevanje blaženega Petra To Rota – kot je dejal sveti Janez Pavel II. med mašo ob njegovi beatifikaciji – »nas uči, naj se velikodušno posvetimo služenju drugim, da bi se družba razvijala v poštenosti in pravičnosti, harmoniji in solidarnosti« (prim. homilija, Port Moresby, 17. januar 1995). Naj vam njegov zgled, skupaj z zgledom blaženega Giovannija Mazzucconija, Papeškega inštituta za zunanje misijone in vseh misijonarjev, ki so oznanjali evangelij v tej vaši deželi, daje moč in upanje.

Sveti nadangel Mihael, zavetnik Papue Nove Gvineje, naj vedno bdi nad vami in vas brani pred vsemi nevarnostmi, varuje oblasti in vse prebivalce te države.

Ekscelenca, govorili ste o ženskah. Ne pozabimo, da so ženske tiste, ki ohranjajo državo. Ženske imajo moč, da dajejo življenje, gradijo, pomagajo rasti državi. Ne pozabimo žensk, ki so na prvem mestu v človeškem in duhovnem razvoju.

Ekscelenca, gospe in gospodje!

Z veseljem začenjam svoj obisk med vami. Zahvaljujem se vam, da ste mi odpli vrata vaše lepe dežele, ki je tako daleč od Rima, a vedar tako blizu srcu katoliške Cerkve. Kajti v srcu Cerkve je ljubezen Jezusa Kristusa, ki je na križu objel vse ljudi. Njegov evangelij je za vsa ljudstva, ni vezan na nobeno zemeljsko oblast, temveč je svoboden, da dá rodovitnost vsaki kulturi in v svetu omogoči rast Božjega kraljestva. Evangelij se inkulturira in kulture je treba evangelizirati.

Naj bo to Božje kraljestvu na teh tleh v celoti sprejeto, da bodo vsi prebivalci Papue Nove Gvineje z raznolikostjo svojih tradicij živeli skupaj v harmoniji in svetu dali znamenje bratstva.