Papež udeležencem zasedanja dal v dar misli avtorja iz 4. stoletja: Bodite napolnjeni s Kristusovo polnostjo
Papež Frančišek
Blagor tistim, ki so bili spoznani za vredne, da postanejo Božji otroci, da se ponovno rodijo v Svetem Duhu in imajo v sebi Kristusa, ki jih razsvetljuje in jim daje novo življenje. Duh jih vodi na različne načine, nevidno jih spremlja milost in prejemajo velik mir v svoji duši.
Včasih so kot potopljeni v žalost in jok za človeštvo in ker neprestano molijo za človeštvo, se zaradi svoje goreče ljubezni do vseh ljudi topijo v solzah. Včasih jih Sveti Duh razvname s takim veseljem in ljubeznijo, da bi, če bi bilo mogoče, v svoje srce sprejeli vse - dobre in slabe - brez razlik.
Spet drugič se zaradi svoje ponižnosti čutijo nižje od drugih in se imajo za najbolj nizkotna in zaničevanja vredna bitja. Včasih jih Duh drži v neizrekljivem veselju. Včasih so podobni junaku, ki se, potem ko si je nadel poln oklep samega kralja in odšel v boj, hrabro bori proti svojim sovražnikom in jih spravi v beg.
Duhovna oseba namreč vzame orožje Duha, se vrže v boj proti svojim sovražnikom ter jih udari in premaga. Njegova duša pogosto počiva v mistični tišini, v miru in spokojnosti ter uživa v vsakem duhovnem užitku in popolni harmoniji. Prejme posebne darove razumnosti, neizrekljive modrosti in nedoumljivega znanja Duha. Tako jih milost poučuje o stvareh, ki jih ni mogoče razložiti z jezikom ali izraziti z besedami. V drugih obdobjih delujejo kot vsak običajen človek.
Milost se vliva na različne načine in na različne načine tudi vodi dušo ter jo oblikuje po Božji volji. Dušo na različne načine vadi, da bi bila predstavljena pred nebeškim Očetom celovita, brezmadežna in čista.
Prosimo Gospoda; prosimo ga z ljubeznijo in velikim zaupanjem, da nam podeli nebeško milost Duha. Naj nas isti Duh vodi in usmerja, da bomo živeli v skladu z Božjo voljo, in naj nas obnovi v miru.
To vodstvo, ta milost, to duhovno gibanje nas bo pripeljalo do popolne Kristusove polnosti v skladu s tem, kar pravi apostol: »Da boste napolnjeni z vso Kristusovo polnostjo« (Ef 3,19).
Iz »Homilij« duhovnega avtorja iz 4. stoletja (Hom. 18, 7-11; PG 34, 639-642).
