Papež vatikanskim spovednikom: Poslušajte, ne sprašujte, vedno odpustite

Vatican News

Baziliko svetega Petra vsak dan obišče več kot štirideset tisoč ljudi. Mnogi prihajajo od daleč in v dolgih vrstah čakajo, da bi vanjo vstopili. Veliko jih pride molit na grob prvega od apostolov, da bi »potrdili svojo vero in občestvo s Cerkvijo, zaupali Gospodu svoje namene ali naredili zaobljube«. Drugi, tudi pripadniki različnih veroizpovedi, baziliko obiščejo »kot turisti«, ki jih privlačijo lepota, zgodovina in čar umetnosti. »Toda v vseh je, zavedno ali nezavedno, eno veliko iskanje: iskanje Boga, ki je Lepota in večna Dobrota in katerega želja živi in utripa v vsakem srcu moškega in ženske, ki živita na tem svetu,« je dejal sveti oče.

»V takšnem okolju je vaša navzočnost pomembna: za vernike in romarje, saj jim omogoča, da se pri zakramentu sprave srečajo z Gospodom usmiljenja,« je dejal in zbrane spovednike spodbudil, naj vedno vse odpustijo: »Mi smo za odpuščanje, kdo drug je za prepiranje.« Navzočnost spovednikov v baziliki pa je pomembna tudi za druge, saj jim dokazuje, da jih »Cerkev sprejema predvsem kot skupnost oseb, ki so odrešene, ki jim je odpuščeno, ki verujejo, upajo in ljubijo v luči in z močjo Božje nežnosti«.

V nadaljevanju govora je papež postavil v ospredje tri vidike: ponižnost, poslušanje in usmiljenje.

Ponižnost

Ponižnosti nas uči apostol Peter, učenec, ki mu je bilo odpuščeno, ki je svojo kri prelil v mučeništvu šele potem, ko se je v ponižnosti zjokal zaradi svojih grehov (prim. Lk 22,56-62). Po papeževih besedah jih to opominja, da vsak apostol in vsak spovednik s sabo nosi zaklad milosti v lončeni posodi, »da bi bila ta presežnost moči Božja in ne iz nas« (2 Kor 4,7). »Zato, dragi bratje, da bi bili dobri spovedniki, najprej mi sami postavimo spokorniki in iščimo odpuščanje (Bula Misericordiae Vultus, 17) in pod mogočnimi oboki vatikanske bazilike širimo prijeten vonj ponižne molitve, ki prosi usmiljenje.«

Poslušanje

Drugi pomemben element je poslušanje, namenjeno vsem, zlasti pa mladim in malim. To je pričevanje Petra pastirja, ki hodi med svojo čredo in po glasovih svojih bratov raste v poslušanju Duha (glej Apd 10,34-48). »Poslušati namreč ni le slišati, kaj ljudje govorijo, ampak zlasti razumeti njihove besede kot Božji dar za lastno spreobrnjenje,« je dejal papež in poudaril, da ko zares poslušajo brata v zakramentalnem pogovoru, poslušajo samega Jezusa, ubogega in ponižnega, ter tako postanejo poslušalci Božje besede. Le na ta način jim bodo služili na najboljši način, saj jih bodo povezali z Jezusom.

»Poslušati, ne toliko spraševati,« je pripomnil sveti oče. »Ne bodite psihiatri: poslušajte, vedno poslušajte z milino. In če vidite, da ima nek skesanec nekoliko težave, ker ga je sram, recite “razumem”, čeprav niste ničesar razumeli. Bog je razumel in to je pomembno. Prosim vas, nikar ne bodite psihiatri. Manj govorite, boljše je. Poslušati, tolažiti in odpuščati. Tam ste zato, da odpustite!«

Usmiljenje

»Kot podeljevalci Božjega odpuščanja je pomembno, da ste “možje usmiljenja”, svetli, velikodušni, pripravljeni razumeti in potolažiti z besedami in držami,« je nadaljeval papež in tako izpostavil še tretji element, to je usmiljenje. Kot je dodal, jim je pri tem prav tako zgled apostol Peter s svojimi govori o odpuščanju (glej Apd 3,12-20). »Spovednik – ki je, kot smo rekli, lončena posoda – ima samo eno zdravilo za rane bratov in sester: Božje usmiljenje. O tem je učil sveti Leopold Mandić, ki je rad ponavljal: “Zakaj bi morali mi najbolj poniževati duše, ki se pridejo razkrit k našim nogam? Ali niso že dovolj ponižane? Je mar Jezus ponižal cestninarja, prešuštnico, Magdaleno?” In dodajal: “In če me bo Gospod grajal zaradi prevelike popustljivosti, mu bom lahko rekel: Gospodar, ta slab zgled sem prejel od vas, ko ste umirali na križu za duše, presunjen od vaše božje ljubezni.” Gospod naj nam podeli milost, da bomo ponavljali iste besede.«

»Dragi bratje, hvala za vaše služenje, za vašo marljivost in potrpežljivost, za vašo zvestobo!« je papež Frančišek sklenil svoj govor in dodal, da je pred nekaj meseci umrl njegov spovednik in sedaj hodi k spovedi ravno k spovednikom v Petrovo baziliko. »Hvala, da ste v srcu Cerkve služabniki zakramentalne navzočnosti Boga, ki je ljubezen. Nadaljujte svoje poslanstvo v ponižnosti – jaz sem slabši od tebe, v poslušanju – ne toliko v spraševanju, v usmiljenju.«